Za letošnjo zimo so bile značilne dokaj visoke povprečne temperature, veliko jasnih dni in malo padavin. Podlaga za to, da se je cvetenje leske in črne jelše začelo prej kot običajno. Slaba novica za vse, ki jih pesti seneni nahod. Alergijski odziv na cvetni prah muči približno desetino ljudi. Alergij na cvetni prah je največ od začetka februarja do jeseni. »V jesenskih in zimskih mesecih za seneni nahod poskrbi t. i. cvetenje plesni, ki ga pospešujeta odpadlo listje in ogrevanje stanovanj,« poudari dr. Igor Čuhalev iz Moje harmonije, ambulante za bioresonanco in diagnostiko v Velenju. Poudarja, da so se letos pozimi poleg običajnih težav, ki jih povzroča seneni nahod, pojavljale intenzivnejše povezave s prehladnimi obolenji. »Seneni nahod z razdraženimi sluznicami omogoča slabšo imunsko zaščito pred okužbami z bakterijami in virusi.«
Simptomi
Seneni nahod je predvsem odziv telesa na stik z inhalacijskimi alergeni. Najpogosteje ga povezujemo s prisotnostjo pelodov drevja, grmičevja in cvetja, ki ob stiku s sluznico dihal – nos, pljuča – in oči povzročajo draženje, solzenje, prozoren, voden izcedek iz nosu, kihanje in kašljanje ter ščemenje oči. »Med inhalacijske alergene prištevamo predvsem pelode, hišni prah, pršico, plesni, perje in dlako živali in razne mehanske oziroma kemijske delce. Poleg inhalacijskih alergenov, ki jih vdihavamo, seneni nahod lahko povzroča tudi določena hrana, denimo jajca ali limone,« pravi Igor Čuhalev.
Kako se izognemo pelodu v zraku?
Ključno je, da alergiki v sezoni cvetenja in pojavljanja peloda ukrepajo. Koledar cvetenja in spremljanje aktualne vremenske in pelodne napovedi pomaga predvideti čas pojavljanja senenega nahoda in s tem pravočasno zdravljenje. »Nevšečnostim se lahko izognemo tako, da se ne sprehajamo zunaj, ko je količina pelodov v zraku visoka,« svetuje Igor Čuhalev. »Zračenje stanovanja omejimo na zgodnje jutranje ure, ko jih je v zraku še relativno malo, ali na obdobje po dežju. Po sprehodu si umijemo obraz in lase, prav tako se preoblečemo, saj sicer v stanovanje vnesemo pelode. Z določenimi pršili lahko zaščitimo sluznico nosu, da kihanje in nahod nista tako močna. Žal ta zaščita ne obrani pljuč, ki so izpostavljena pelodom.«
