USTNA HIGIENA

Lep in zdrav otroški nasmeh

Objavljeno 26. marec 2017 09.00 | Posodobljeno 26. marec 2017 09.00 | Piše: M. Ž.

Lepi in zdravi zobje so pomemben del otrokovega zdravja. Zato je izjemnega pomena, da skrbimo za zobe ter ustno sluznico – od izrasta prvega mlečnega zoba naprej.

Otroka od malega učimo, kako pomembno je umivanje zob. Foto: Shutterstock

Mlečni zobje se začnejo pri plodu formirati že v šestem tednu nosečnosti, pri četrtem mesecu se začne proces nalaganja rudnin v zobni zametek, zato lahko rečemo, da se začne skrb za otrokove zobe že med nosečnostjo. Dokazano je, da imajo otroci mater, ki so imele med nosečnostjo nezdravljene zobe in slabo ustno higieno, v prvih letih življenja več obolelih zob kot otroci mater z zdravo ustno votlino. V strokovni literaturi zasledimo, da obstaja večja nevarnost prezgodnjega poroda pri nosečnicah, ki obolevajo za paradontalno boleznijo. Z mame na otroka se prenašajo tudi bakterije, ki sodelujejo pri nastanku kariesa. Priporočljivo je, da nosečnice izvajajo primerno ustno higieno in opravljajo redne preglede pri zobozdravniku.

Otroka prvič peljemo k zobozdravniku specialistu za otroško zobozdravstvo pri šestem mesecu starosti oziroma ob izrastu prvega mlečnika. Tudi če zobka še ni, lahko obiščemo zobozdravnika: pregledal bo ustno votlino, pretipal dlesen za primerno lego zobnih zametkov in opozoril starše, na kaj morajo biti pozorni pri izraščanju zob oziroma na morebitne nakazane nepravilnosti, dal bo navodila o pravilni ustni higieni in ustrezni prehrani, otrok pa bo brez stresa in bolečin spoznal novo okolje in zobozdravnika. Prvi pregled je izjemnega pomena za otrokovo poznejše dojemanje in doživljanje zobozdravnika. Obiski v ordinaciji naj bodo čim manj stresni, otrok naj jih poveže s pozitivnimi dogodki. Morda ga potem odpeljete na izlet, skupaj narišete risbico, preberete zgodbico na temo zobozdravniškega obiska, predvsem pa ne sme začutiti vašega strahu ali negativnega odnosa do zobozdravnika: s primerno pripravo lahko prihranimo številne stiske in strahove.

Čistimo mlečne zobe

Da je preprečiti bolje kot zdraviti, velja tudi za razvoj kariesa in ustnih bolezni. Mlečni zobje začnejo izraščati okoli 6. meseca starosti in pri približno 24 mesecih naj bi imel otrok vseh 20 mlečnih zob. Ko v ustno votlino pokuka prvi zob, je izpostavljen zunanjim vplivom in tveganju za nastanek zobne gnilobe. Okoli trde zobne substance se ustvari bakterijski plak, materino mleko in ostala hrana in pijača, ki jo otrok uživa, pa so hrana karioznim bakterijam. Zato je treba takoj začeti čistiti zobe in ustno votlino. Takoj lahko začnemo uporabljati majhno mehko zobno ščetko, ki je prilagojena majhnim otrokom. Sprva ščetkamo samo z vodo, da se otrok navadi na tujek v ustih, kmalu pa lahko uvedemo zobno pasto. Ta mora biti prilagojena majhnim otrokom z zmanjšano koncentracijo fluora in blagim okusom. Nanesemo za riževo zrno zobne paste in umijemo vse zobe. Fluor, ki se tako vnese nanje, je izjemnega pomena za krepitev zob in varovanje pred zobno gnilobo, ob pravilni uporabi in majhnih koncentracijah pa neškodljiv za otrokovo zdravje.

Otrok naj sodeluje pri umivanju, ščetko naj drži in se z njo igra, zobe pa morajo temeljito umiti starši; ti naj umivajo oziroma to nadzorujejo, dokler otrok ni sam motorično sposoben umiti vseh zob in ploskev, torej tudi po vstopu v šolo.

Izjemen pomen za preprečevanje kariesa pri mlečnih zobeh in pozneje stalnih ima prehrana. Izogibati se je treba pitju sladkanih pijač po steklenički, saj zaradi tega nastaja t. i. steklenični karies – tega je na žalost še vedno veliko. Sladkor se v tem primeru dlje zadrži v ustih in na zobeh, sploh če otrok s stekleničko zaspi. Povečano je tveganje kariesa in prispeva k bliskovitemu napredovanju zobne gnilobe, ki lahko zajame vse sprednje otrokove sekalce in mlečne kočnike. Pojavijo se bolečine, karies lahko napreduje do zobnega živca in še dlje v področje obzobnih tkiv. V hujših primerih se lahko poruši grizni odnos med zgornjim in spodnjim zobnim lokom. Bolečine in neprijetni zobozdravniški posegi so v takem primeru neizogibni. Otrokov okus za sladko je privzgojen, ne prirojen, zato ga ne navadite na sladkane pijače, ponudite mu vodo ali nesladkan čaj. Če je otrok že vajen soka, mu ga postopno redčite z vodo. Z vztrajanjem in vse večjim dodajanjem vode boste počasi prešli na manjšo koncentracijo sladkorja, s tem pa močno prispevali k manjši nevarnosti za zobno gnilobo in prihranili otroku nepotrebne bolečine.

Skrb za zdrave zobe traja vse življenje, vpliva na samozavest, prijeten estetski videz in splošno dobro počutje. Z dobro zobozdravstveno preventivo in motivacijo lahko otrokom priučimo zdrave oralne navade in močno zmanjšamo možnost nastanka kariesa. Rek, kar se Janezek nauči, to Janez zna, še kako drži.

Deli s prijatelji