V Sloveniji je od sedem do devet odstotkov invalidov, med katere spadajo tako osebe z gibalnimi in fizičnimi prizadetostmi kot slepi in slabovidni ter gluhi in naglušni. Veliko ljudi iz prve skupine je zaradi posledic bolezni, okvar ali poškodb primoranih uporabljati invalidski voziček in druge medicinsko-tehnične pripomočke, je razložil prof. dr. Anton Zupan, dr. med., vodja Rehabilitacijskega inženiringa na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS Soča v Ljubljani. »Ključna omejitev oseb z gibalnimi in fizičnimi prizadetostmi je omejenost gibanja oziroma njegovega nadzora. V tej skupini so predvsem ljudje z okvaro hrbtenjače, živčno-mišičnimi obolenji, multiplo sklerozo, s cerebralno paralizo, po poškodbi glave ali preboleli možganski kapi, osebe z vnetnim in degenerativnim revmatizmom, s prirojenimi in pridobljenimi okvarami gibal. Veliko jih je vezanih na invalidski voziček, zato morajo biti vse rešitve prilagojene gibanju z njim,« pripoveduje specialist fizikalne medicine in rehabilitacije, ki zelo dobro razume težave in izzive invalidov, saj je zaradi progresivne mišične distrofije tudi sam že 20 let odvisen od električnega invalidskega vozička.
Mačehovska država
Dr. Zupan ugotavlja, da je Slovenija vedno bolj prijazna do invalidov in je glede dostopnosti okolja in komunikacij povsem primerljiva z razvito Evropo, še vedno pa precej zaostajamo za skandinavskimi državami, kjer je za njih zelo dobro poskrbljeno na vseh področjih. Tam invalidi niso prepuščeni finančnim zmožnostim, razumevanju in dobri volji sorodnikov, prijateljev, znancev, društev in nevladnih organizacij, saj jim država plača vse, kar potrebujejo za čim lažje in samostojnejše življenje – med drugim tudi predelavo avtomobila. Naš sogovornik si je prilagoditev vozila, s katerim se vsak dan pripelje v službo v Ljubljano, plačal sam.
Med bolniki, ki so gibalno in fizično prizadeti, so seveda razlike, celo dva z isto diagnozo imata lahko povsem drugačne potrebe, zato je
med rehabilitacijo in iskanjem najboljših pripomočkov in njihovih prilagoditev nujno obravnavati vsakega bolnika posebej. Sogovornik, ki je tudi vodja Službe za rehabilitacijo bolnikov z mišičnimi in živčno-mišičnimi boleznimi ter profesor na ljubljanski medicinski fakulteti, je povedal, da zahtevne pripomočke za najtežje invalide predpisujejo samo na Soči, plača pa jih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). To so, denimo, proteze, električni invalidski vozički, specialne naprave za vodenje vozička in komunikatorji (naprave za lažje sporazumevanje z okolico). »Seveda jih je treba najprej testirati, kar pomeni, da mora pacient pripomoček preizkusiti, strokovni tim (fiziater, inženir in delovni terapevt) zatem pacienta ustrezno oceni in izmeri, tako da je izdelan individualno oziroma prilagojen vsakemu pacientu posebej.«
Več kot 100 vozičkov
Iskanje najprimernejšega vozička oziroma njegove prilagoditve poteka v testirnici, kjer imajo več kot sto različnih testnih vozičkov, zahtevnejše pripomočke in tehnološke rešitve za samostojno, neodvisno in varno življenje v domačem okolju pa si pacienti in njihovi svojci lahko ogledajo in preizkusijo v pred petimi leti odprtem demonstracijskem stanovanju Dom IRIS, kjer imajo tudi subspecialistično ambulanto za podporno tehnologijo. Bistveno je videti in preizkusiti, večkrat poudari dr. Zupan: »Zdrav človek še čevljev ne kupi brez pomerjanja, kako pomembno je preizkušanje npr. invalidskega vozička šele za težje prizadete invalide, ki ves čas pasivno sedijo na njem.«
Večino zahtevnih pripomočkov torej plača ZZZS, ne pa vseh, opozarja sogovornik. »V tujini imajo poleg zdravstvenega še t. i. socialno zavarovanje, ki krije tudi prilagoditve stanovanja in avtomobila, pri nas pa mora invalid številne rešitve (recimo dvigalo v prvo nadstropje hiše) plačati sam oziroma s pomočjo donatorjev. Upam pa, da bo v kratkem le prišlo do sprememb, za katere si prizadevamo že več let. Nekatere pripomočke in prilagoditve, ki so trenutno na plečih uporabnikov, naj bi delno plačevalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve – za prilagoditev avtomobila, recimo, naj bi prispevalo 85 odstotkov denarja. Seveda bo upravičenost ugotavljala strokovna komisija, zato se zlorabe ne bodo mogle dogajati.«
Dom IRIS in pripomočki v lekarni
V demonstracijskem stanovanju Dom IRIS na URI Soča v Ljubljani je na 90 kvadratnih metrih razstavljenih veliko pripomočkov in tehnoloških rešitev, namenjenih zlasti težjim bolnikom oziroma invalidom na vozičkih: med drugim prilagojena kopalnica in kuhinja, spalnica z električno posteljo, stropnim in sobnim dvigalom ter drugimi pripomočki za presedanje in nego, pripomočki in tehnologija za upravljanje računalnika, hišna avtomatizacija in sistemi za upravljanje okolja (odpiranje oken, vrat, upravljanje gretja, radia, televizije, telefona).
Nedavno odprta demonstracijska prodajalna s strokovnim svetovanjem v prenovljeni lekarni pa na več kot 600 kvadratnih metrih (prostori med policami so dovolj široki tudi za invalidske vozičke) ponuja širok izbor medicinskih tehničnih pripomočkov (večino nujnih plača ZZZS), namenjenih zlasti tistim, ki so zaradi bolezni oziroma poškodb ali starosti lažje ali težje gibalno ovirani. Med drugim so na voljo palice, bergle, ortoze, toaletni stoli, sedeži za kopalno kad, zaščite za amputirane ude, blazine za preležanine, opornice, pripomočki za obuvanje nogavic, zapenjanje gumbov, zadrg in podobno.
