Zdravniki pri otrocih vsako leto prepoznajo več duševnih težav, od depresije in tesnobe do pomanjkanja pozornosti in motnje hiperaktivnosti (sindrom ADHD). Za zdravljenje vsako leto porabijo veliko zdravil. Gre za skrb vzbujajoč trend, ki je izdatno oplazil tudi naše otroke, pri katerih so še posebno pogosto prepoznane motnje sindrom ADHD in najrazličnejše blage oblike avtizma.
Nedavno se je zganila majhna, a odločna in vplivna skupina mednarodno uglednih strokovnjakov in začela težavo osvetljevati z novega zornega kota. Po njihovem prepričanju je to stanje umetno ustvarjeno, bilo naj bi posledica pohlepa farmacevtske industrije in želje zdravnikov, da bi si ustvarili ugled. Vzorčen je primer Sarah Jones iz Londona, ki je zelo ljubeča mati in žena, a ko beseda nanese na njenega sedemletnega sina Dominica, postane nemirna. »Dominic je krasen otrok, vendar je lani postal razdražljiv in agresiven. V šoli se je poslabšal njegov učni uspeh, zapletel se je v pretep,« je povedala. Šolski psiholog je vztrajal, naj gre na zdravniški pregled. Po 25-minutnem obisku mu je zdravnik postavil diagnozo: sindrom ADHD. »Dominic je zdaj na tabletah. Videti je nekoliko bolj zbran, vendar si ni več podoben. Videti je, kot bi umrl del njegove osebnosti,« je zaskrbljena.
Iz leta v leto vse več otrokom diagnosticirajo katero mentalno motnjo. V zadnjih 10 letih je v Evropi število diagnoz izjemno poraslo, podatki kažejo, da je prizadetih neverjetnih pet odstotkov otrok! Vsako leto kar 15 odstotkov otrok ustreza enemu izmed kriterijev, da trpijo za mentalno motnjo. Med odraslimi je to število še višje, eno od motenj naj bi imela kar četrtina ljudi – v 50. letih je bila ta številka bližje odstotku. Kje torej tiči razlog, da je dandanes toliko ljudi bolnih? Resnica je boleča in se skriva v jedru splošne psihiatrične prakse: velik del znanja o diagnosticiranju duševnih bolezni, na katerem temelji poklic, je v resnici brez znanstvene osnove.
Nekaj uglednih strokovnjakov nasprotuje
V nasprotju z drugimi vejami medicine, ko lahko zdravnik naroči različne teste, preden postavi diagnozo, v psihiatriji to večinoma ni izvedljivo; taki objektivni testi ne obstajajo, saj mora psihiatrija šele prepoznati jasne biološke razloge za večino motenj, število teh pa iz leta v leto narašča. Na primer, posttravmatski stres je motnja, ki je danes priznana podobno kot prehlad, prvič pa so jo širši javnosti predstavili v začetku osemdesetih, ko je ekipa pod vodstvom dr. Roberta Spitzerja z univerze Columbia sestavljala tretjo izdajo knjige The Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders (DSM), ki ji pravijo tudi biblija psihiatrije. Izšla je leta 1980, v njej je bilo 80 novih diagnoz. Tretja izdaja je bila senzacija, takoj so jo razprodali. »V knjigi je le peščica motenj z jasnim biološkim vzrokom. To so tako imenovane organske motnje, kot sta epilepsija in alzheimerjeva bolezen,« je pojasnil Spitzer in potrdil, da za večino bolezni ni znanih vzrokov, to pomeni, da so definicije nastale na podlagi subjektivnih ocen komisije. »Kar se dogaja na srečanjih komisij, ni znanstveno delo, prej spominja na pogovor skupine prijateljev, ki se odločajo, kam bodo šli na kosilo,« je dodal Renee Garfinkel, psiholog, ki je sodeloval pri dveh komisijah.
Četrta izdaja knjige je dodala aspergerjev sindrom (ki je zaobjel ljudi, ki nimajo dokončno izraženega avtizma), sindrom ADHD in bipolarno motnjo tipa II. »To je sprožilo tri lažne epidemije v psihiatriji. Stopnja avtizma je 20-krat višja kot pred 15 leti. Zaradi dodatka bipolarne motnje tipa II se je povečala poraba antipsihotikov in zdravil za stabilizacijo počutja. Tudi stopnje sindroma ADHD so se potrojile, deloma zaradi novih zdravil in njihovega agresivnega oglaševanja,« je povedal Allen Frances, ki je vodil četrto izdajo DSM. Ta mesec bo prišla na police peta izdaja in vsi se bojijo, kaj se bo zgodilo. Pri nastanku je sodelovalo 29 strokovnjakov, kar 21 jih je povezanih s farmacevtsko industrijo, tudi predsednik in podpredsednik komisije.
