Kuhajte doma

Žal moram že takoj na začetku priznati, da vas čaka veliko razočaranje. Razlik ni, gre za sopomenke, za katere se zdi, da so si jih izmislili zgolj zato, da bi potrošniki iz samega obupa nekega dne kot pes začeli loviti svoj lastni rep. A morda je to prefinjen način vzgoje. Kajti – tako pravi prof. dr. Marjan Simčič, živilski tehnolog, ki mi že takoj potisne v roke brošuro z začetka uveljavljanja pojma bioživila pri nas iz leta 1989 – »Če hočeš razumeti, moraš znati, sicer moraš – zaupati.« Kako se boš odločil? Osemintrideseti člen tretjega dela Pravilnika o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil piše: »Izvajalec ali obrat javne prehrane, ki želi ekološke kmetijske pridelke oziroma živila, ki so pridelana ali predelana v Republiki Sloveniji, tržiti na njenem območju, mora tak pridelek oziroma živilo označiti z izrazi iz 23. člena Uredbe 834/2007/ES, lahko pa uporabi tudi zaščitni znak v skladu s pravilnikom o zaščitenem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil.« V naslednjem členu preberem, da mora živilo spremljati certifikat, ki zagotavlja sledljivost ter dokazuje, da ekološki kmetijski pridelek oziroma živilo izpolnjuje določbe Uredbe; certifikat ali kopija certifikata pa mora biti v vpogled pri prodajalcu. Kupec tako ne sme biti naiven avtomat, temveč »raziskovalec«.

Znanje je bistveno

Če ima izdelek napis eko, v njem ni pesticidov? Prof. Simčič globoko vdihne in začne: »Vedno je treba preveriti nadzorno organizacijo. Če je to na primer demeter, potem v izdelku ni pesticidov. Kar se bakrenih pripravkov tiče, naj povem, da so dovoljeni skoraj povsod. Pa bi najverjetneje tudi v njih našli kakšno napako, če bi pretiravali. Ključno je torej ravnovesje! Če potrošnika o izdelku zanima več, naj nadzorno organizacijo pokliče in se o podrobnostih pridelave pozanima. Velik problem bodo imeli tisti, ki jim je učiteljica biologije in kemije to znanje zagabila. Nujno je namreč, da poznate osnove, sicer vas lahko vlečejo za nos, kolikor hočejo. Obenem pa ne smemo pozabiti, da je danes hrana varna. Problem je v prehrani! Smo prva generacija, ki ima vsega preveč.«

Ekološko in integrirano

Po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bilo leta 1998 v kontrolo vključenih le 41 pridelovalcev ali kmetijskih gospodarstev, v letu 2012 pa že 2682. V tem letu so že 2104 kmetij uspešno sklenile preusmeritveno obdobje in pridobile certifikat, s tem pa tudi pravico do označevanja svojih pridelkov oziroma živil z uradno označbo »ekološki«. Kaj torej ta pomeni? Kmetijski proizvod je dovoljeno označevati z označbo »ekološki«, če je zanj izdan certifikat določene kontrolne organizacije. Certifikat se lahko izda za živilo, če je bilo pridelano brez uporabe gensko spremenjenih organizmov; živilo oziroma njegove sestavine niso bile podvržene ionizirajočemu sevanju; živilo vsebuje najmanj 95 odstotkov sestavin kmetijskega izvora iz ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil in le tiste preostale surovine in pomožna tehnološka sredstva, ki so dovoljena s predpisom o ekološki pridelavi in predelavi; je na označbi navedeno ime oziroma firma organizacije za kontrolo ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil. Na živilu, ki vsebuje najmanj 70 odstotkov ekoloških sestavin, je dovoljeno te posebej označiti.

Poznamo pa še en termin, in sicer integrirano. To označbo se lahko uporablja za tiste vrste hrane, ki je bila pridelana z uravnoteženo uporabo agrotehničnih ukrepov, ob skladnem upoštevanju gospodarskih, ekoloških in toksikoloških dejavnikov. Pri tem imajo pri enakem gospodarskem učinku naravni ukrepi prednost pred fitofarmacevtskimi, veterinarsko-farmacevtskimi in biotehnološkimi ukrepi.

Pač jabolko z drevesa

In kaj storiti, če nam prodajalci pred nosom mahajo z izdelki, ki naj bi bili naravni? »Na kratko lahko rečemo, da beseda 'naravno' nič ne pomeni in je zelo posplošeno v uporabi za vse, kar je pridelano ali zraste v naravi, ne glede na izvor ali postopek, pač jabolko z drevesa,« pove Marjana Peterman, strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije. »Ekološka živila in ekološko kmetijstvo pa so tisto, ki je predpisano z uredbami EU. Naziv bio se lahko uporablja, vendar vedno v povezavi z obveznim nazivom 'ekološko' in številko certifikacijskega organa.« To je vsa umetnost. Čeprav... Na koncu najbrž še najbolj pride prav nasvet dr. Simčiča: »Kuhajte doma!«