Kri je še vedno nenadomestljivo zdravilo, ki preprečuje hude posledice in smrt – seveda po zaslugi krvodajalcev, teh v Sloveniji potrebujemo okoli 300 na dan, poudarjajo na Zavodu RS za transfuzijsko medicino ob svetovnem dnevu. Krvodajalstvo je odsev človečnosti, ki temelji na načelih prostovoljnosti, brezplačnosti in anonimnosti, krvodajalci s svojo velikodušnostjo zagotavljajo nemoteno delovanje zdravstva.
Koliko krvi je potrebne? Za srčno operacijo: okoli 6 enot krvi, kar pomeni 6 krvodajalcev; |
Ljudje med seboj
»Bolezni in krvavitve, ki ogrožajo zdravje ali življenje zaradi pomanjkanja krvi in njenih sestavin, zdravimo s transfuzijami krvi. Največji porabniki so bolniki z boleznimi krvi in krvotvornih organov (kostnega mozga), bolniki z rakom, bolniki, zdravljeni s transplantacijo organov in kostnega mozga, ponesrečenci in bolniki, ki kri potrebujejo zaradi operativnih posegov,« pojasnjuje Polonca Mali, dr. med., z Zavoda RS za transfuzijsko medicino. »Takšne oblike zdravljenja omogočajo krvodajalci, saj za kri zaenkrat nimamo ustreznega nadomestila. Pri zdravljenju s krvjo si lahko pomagamo le ljudje med seboj.« V Sloveniji smo lahko ponosni, da s prostovoljnimi in neplačanimi krvodajalci že šestdeset let sami zagotavljamo zadostno količino varne in kakovostne krvi za vse naše bolnike, pristavlja mag. Natalija Lampreht, ravno tako z Zavoda RS za transfuzijsko medicino: »To nas uvršča ne samo med dobro organizirane, temveč tudi med nesebične, altruistične narode. Do zdaj se pri nas še ni zgodilo, da kdo, ki je potreboval kri, te ni dobil.«
V Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri; krvodajalec je lahko vsak, ki je zdrav, star od 18 do 65 let in tehta najmanj 50 kilogramov. Ženske lahko darujejo kri vsake štiri mesece, moški vsake tri, ponoven odvzem plazme je mogoč že po dveh tednih in krvodajalec lahko na leto podari do petnajst litrov plazme! »Plazmo pridobivamo s predelavo iz polne krvi krvodajalca ali s posebnim postopkom odvzema s celičnim ločevalcem – plazmaferezo, pri kateri krvodajalcu odvzamemo polno kri, izločimo plazmo in vrnemo krvne celice v krvni obtok. Sveže zamrznjeno plazmo, ki jo je mogoče hraniti 2 leti na –30 °C, uporabljamo za klinične namene in za izdelavo zdravil iz krvi. Z rednimi odvzemi vzdržujemo stalne zaloge. Tudi trenutne zaloge krvi so zadovoljive, se pa nenehno spreminjajo – odvisno od porabe in odziva krvodajalcev na vabila,« pojasnjuje Malijeva.
Odvzeto kri obdelajo v šestih urah
S transfuzijami praviloma nadomeščajo le sestavino krvi, ki je bolniku primanjkuje, kar je učinkoviteje in varneje, zato iz krvi krvodajalcev pripravljajo pripravke, ki vsebujejo sestavine krvi (krvne komponente za različne namene) ali sestavine plazme (za zdravila iz krvi): pripravke eritrocitov dajejo slabokrvnim bolnikom, s transfuzijami trombocitov zaustavljajo krvavitve, motnje strjevanja krvi zdravijo s plazmo in faktorji strjevanja krvi, s pripravki levkocitov in protiteles krepijo pomanjkljivo obrambno sposobnost, za pomanjkanje beljakovin krvi in vzdrževanje krvnega volumna pa dajejo albumin. Odvzeto enoto polne krvi ločijo na njene posamezne sestavine oziroma krvne komponente, ki po odvzemu različno hitro propadajo, zato morajo kri predelati v šestih urah po odvzemu. Vsaka krvna komponenta zahteva posebno hranjenje v posebni ohranitveni raztopini, eritrocite ali rdeče krvne celice denimo hranijo v posebnih hladilnikih na +2 do +6 °C, obstojni so šest tednov, trombociti ali krvne ploščice so obstojne pet dni na +22 °C, plazmo pa globoko zamrznejo na –30 °C in takšno lahko hranimo do enega leta. Vsako odvzeto enoto krvi testirajo še na štiri povzročitelje nalezljivih bolezni, in sicer virus zlatenice tipa B, virus zlatenice tipa C, virus HIV in sifilis, za bolnike, ki so imunsko zelo oslabljeni, na primer po kemoterapiji in transplantaciji, ali za nedonošenčke pa tudi na prisotnost citomegalovirusa.
In kdaj je mogoče darovati kri? Ob rednem delovnem času transfuzijskih služb in na krvodajalskih akcijah, ki potekajo po letnem načrtu, ta je na ogled na spletnih straneh zavoda in Rdečega križa Slovenije. Sicer pa je stroka ob današnjem svetovnem dnevu krvodajalstva že tretje leto zapovrstjo pripravila akcijo spodbujanja krvodajalstva Daruj energijo za življenje, pove Lamprehtova: »Skupaj z znanimi osebnostmi od 4. junija, slovenskega dneva krvodajalstva, širimo mrežo podpornikov krvodajalstva. Praznovanje nadaljujemo s tradicionalnim srečanjem krvodajalcev iz vse Slovenije v Veržeju. S poslanico in zahvalo krvodajalcem ob svetovnem dnevu krvodajalcev zaključujemo praznovanje. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem krvodajalcem, skritim herojem, ki bolnikom omogočajo zdravljenje ali jim celo rešijo življenje. V imenu bolnikov in transfuzijske službe se krvodajalcem iskreno zahvaljujemo!«
