Krompir je ena najbolj priljubljenih povrtnin pri nas in po svetu, a to ni ustavilo njegovih nasprotnikov, da ga ne bi razglašali za krivca za debelost. Toda resnica je daleč od tega. »Res je škoda, da je prišel na slab glas, češ da redi, saj gre za zelo hranljivo, nasitno in nizkokalorično živilo,« pravi Trudy Voortman, nutricionistka v medicinskem centru Erasmus na Nizozemskem.
Sam krompir ne redi
Raziskava iz leta 2014, objavljena v strokovni reviji Journal of the American College of Nutrition, je pokazala, da krompir dejansko ni krivec za povečan obseg trebuha. »Če je pripravljen na zdrav način, ni nobenega razloga, da ga ne bi redno jedli,« zatrjuje avtorica študije dr. Britt Burton-Freeman, direktorica centra za prehranske raziskave na tehnološkem inštitutu v Illinoisu.
Seveda pod pogojem, da ga ne cvremo v olju, ga ne jemo v obliki čipsa ali ga spremenimo v ladjico za slanino, maslo ali smetano. »Krompir je vsekakor dobrodošel, treba pa je paziti, v kakšni družbi je,« pravi dr. David Katz, direktor preventivno-raziskovalnega centra ameriške univerze Yale.
Zdravo živilo
Sto gramov neolupljenega krompirja vsebuje 24 odstotkov dnevne količine vitamina C, devet odstotkov dnevne količine kalija in približno desetino dnevne količine vlaknin, poleg tega pa tudi vitamin B6, ki je koristen za srce, ter magnezij, fosfor, niacin in cink. Povrhu ima 100 gramov krompirja le 77 kalorij. Za primerjavo: 100 gramov kruha jih v povprečju vsebuje okoli 250, enaka količina (nekuhanih) testenin okoli 350, 100 gramov (prav tako nekuhanega) riža pa 330.
»Najbolje je, če ga kuhamo ali pečemo kar neolupljenega,« dodaja Voortmanova, saj je lupina še posebno hranljiva. Treba je le paziti, da ni zelena, saj je to znamenje, da se je v njej nabral alkaloid solanin. Tega je največ v plodovih in zelenih delih krompirja, medtem ko je povprečna količina solanina v zdravem gomolju nenevarno majhna, pri tistem, ki je bil izpostavljen svetlobi, poškodovan ali ga je napadla plesen, pa se ta vsebnost močno poveča. Zvišana koncentracija solanina je tudi v kalečem krompirju, čeprav ni obarvan zeleno. Gomolje je pred pripravo vsekakor pametno pregledati.
Voda in škrob
Krompir je res precej škrobnat (v 100 gramih ga je nekaj čez 15 gramov), hkrati pa kar tri četrtine njegove teže zavzema voda in vsebuje le dva grama maščob. Poleg tega ima precej visok glikemični indeks, kar pomeni, da se nam bo krvni sladkor dvignil kmalu po zaužitju, z njim pa tudi sproščanje inzulina.
A na srečo znanstveniki vedo, kako je najbolje uživati krompir, denimo s fižolom ali lečo, ki vsebuje veliko vlaknin in upočasni rast krvnega sladkorja, kakor pravi dr. Dan Ramdath s centra za raziskave hrane Guelph v Kanadi. Predlaga tudi, da ga skuhamo in nato dobro ohladimo, saj se tako količina koristnega odpornega škroba, ki ga telo počasneje prebavlja in ki ima podobne koristne učinke kot vlaknine, v krompirju skoraj podvoji (s sedem odstotkov na 13).
Veliko debat pa ostaja glede pogrevanja krompirja. Nekateri trdijo, da v tem primeru postane strupen, v drugih kulturah pa ga mirne duše pogrevajo še več dni po kuhanju. Kakor koli že, pogrevanje ni prepovedano, je pa res, da pri tem izgublja hranljive snovi.
Na voljo imamo veliko različnih sort krompirja, ki se razlikujejo tako po obliki in barvi kakor po načinu priprave. »Če se vam zdi krožnik preveč enoličen, skuhajte kakšnega vijoličnega,« pravi Kristin Kirkpatrick, vodja oddelka za nutricionistiko v bolnišnici Cleveland Clinic. »Krompir zna pomagati pri zniževanju tveganja za nastanek nekaterih vrst raka, raziskave pa kažejo, da utegne koristiti tudi pri uravnavanju krvnega pritiska pri predebelih ljudeh brez nevarnosti, da bi se zredili,« dodaja Kirkpatrickova. Za to so krive vlaknine v njem, ki znižujejo slabi holesterol v krvi in izboljšajo delovanje inzulina. Krompir torej še zdaleč ni le rastlina, s katero si napolnimo trebuh.
