Dermatovenerologi že vrsto let opozarjajo, da je melanom, vrsta kožnega raka, neozdravljiv, če ga odkrijejo prepozno – in to se, žal, še vedno pogosto dogaja. Povedo še, da je, ko je odkrit v zgodnji fazi, ozdravljivost (merjena v preživetju petih let od postavitve diagnoze) več kot 90-odstotna. Pred pol stoletja je bil melanom zelo redka bolezen; možnost, da kdo pri nas zboli zanj, je bila 1:1500, danes je že 1:60. Zaradi tega niti najmanj ne preseneča dejstvo, da je prav ozaveščenost širše javnosti o pomenu samopregledovanja kože pri zgodnjem odkrivanju kožnega raka, melanoma, in nevarnostih izpostavljanja sončnim UV-žarkom eno od pomembnih sporočil letošnjega evropskega tedna boja proti melanomu, ki ga v Sloveniji zaznamujemo prav v tem tednu.
Samopregledovanje je nujno
Projekt že 8. leto poteka pod pokroviteljstvom European Academy od Dermatology and Venerology (EADV) in v organizaciji Združenja slovenskih dermatovenerologov. Teden boja proti melanomu je letos posvečen zlasti moškim nad 50. letom starosti, ki spadajo med tvegane skupine predvsem zato, ker ne namenjajo dovolj pozornosti svoji koži in v primerjavi z ženskami redkeje obiščejo dermatologa.
Prepozno odkrit melanom je slepo črevo onkologije, ugotavljajo dermatovenerologi in dodajajo, da je to tretja najpogostejša oblika kožnega raka in na prvem mestu po stopnji umrljivosti med kožnimi raki, saj se lahko precej hitro razširi v sosednja tkiva in različne organe. Vsako leto več kot dvema milijonoma diagnosticirajo kožnega raka. Preventiva je ključnega pomena, moški pa so ravno zaradi pogosto pomanjkljive zaščite in slabše ozaveščenosti še posebno ogroženi. Ni namreč dovolj, da se zaščitimo pred soncem med dopustom in na plaži. Na zaščito s kremo ali pokrivalom, predvsem pa izogibanje izpostavljenosti soncu sredi dneva moramo misliti vse leto in pri vseh aktivnostih na prostem. Moški si zaradi rekreacije, opravil okrog hiše in drugih aktivnosti na prostem, kjer so brez ustrezne zaščite, povečajo tveganje za nastanek melanoma.
Pojavnost melanoma narašča
Asist. Aleksandra Dugonik, dr. med., predsednica Združenja slovenskih dermatovenerologov, Dermatovenerološki oddelek UKC Maribor, pravi: »Z dokazi so podprta dejstva, da pojavnost melanoma narašča tako v svetu kot v Sloveniji. Obolevnost narašča s starostjo. Že vrsto let se iščejo najuspešnejše metode odkrivanja melanoma v zgodnjem stadiju bolezni. Samopregledovanje kože celotnega telesa vključno z lasiščem še vedno ostaja najuspešnejši način preventive. Največji delež za melanom sumljivih rašč in sam melanom odkrijejo ljudje sami. Drug zelo uspešen način je, da nam pri pregledu kože pomaga družinski član ali druga oseba, ki ima osnovno znanje o izgledu za melanom sumljivih rašč.«
Prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., iz dermatološke ustanove Dermatologija Bartenjev, Rogl dodaja: »Petindvajset let se ukvarjam z diagnostiko in zdravljenjem melanoma kože. Ljudi učim, kako se je treba pregledovati in na kaj je treba biti pozoren. Ljudje poslušajo in si mislijo, kako težko je prepoznati melanom. Pa vendar ni tako težko. V vseh teh letih še nisem videl pacienta, ki ne bi prepoznal svojega drugega melanoma, torej, kdor je enkrat srečno preživel prvega, vselej zgodaj in pravočasno prepozna tudi naslednjega.« Da moški prepogosto podcenjujejo ter namenjajo premalo pozornosti potencialnim bolezenskim spremembam in nekako ne najdejo časa za obisk pri dermatologu, opozarja asist. Borut Žgavec, dr. med., z dermatološke klinike UKC Ljubljana in dodaja, da se melanom lahko pojavi pri vsakomur! »Ne slepimo se, da se nam to ne more zgoditi.«
Zaščitite se Zaščita je potrebna, ko je UV-indeks višji od 3, saj nas lahko sonce takrat opeče že v 20 minutah, potrebna pa je tudi v oblačnem vremenu, saj je prepustnost sončnih žarkov celo takrat 80-odstotna. |
Koža je hvaležen organ
Da ga je nujno čim prej prepoznati in poiskati pomoč, opozori tudi prim. mag. Ana Benedičič, dr. med., z Dermatovenerološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje: »Melanom v večini primerov opazi bolnik sam ali njegovi svojci. Žal bolniki pogosto odlašajo z iskanjem pomoči, dokler se sprememba na koži ne zadebeli, zakrvavi ali postane subjektivno moteča. V napredovali fazi lahko melanom zaseva v notranje organe in ogrozi življenje bolnika. Če hočemo preprečiti nepotrebne smrti zaradi melanoma, potrebujemo tudi v Sloveniji preventivne programe, ki bodo ozavestili prebivalstvo o potrebnosti zgodnjega opažanja in zdravstvene obravnave za melanom sumljivih sprememb in dolgoročno z izvajanjem zaščite pred sončnim UV-sevanjem zmanjšali število novih bolnikov s kožnim rakom, tudi melanomom.«
Kako pomemben in navsezadnje hvaležen organ je koža, opozarja doc. dr. Larisa Stojanovič, dr. med., z inštituta za anatomijo medicinske fakultete v Ljubljani, ko pravi, da bi moral »vsakdo poznati kožo, predvsem pa bi moral vedeti, kje so znamenja ter kakšna so, saj je na takšen način lažje opaziti nove rašče oziroma spreminjanja znamenj. Dermatoskopski pregled je neboleč, in če je melanom zgodaj odkrit, je ozdravljiv. Aktivno pregledujte svojo kožo in kožo najdražjih.«
Vendar pa ob vsem tem ostaja še eno sporočilo, in sicer o načinih učinkovite zaščite pred soncem, ki je v vsakdanjem življenju najpomembnejši vir UV-sevanja. Izpostavljanje soncu je namreč od našega vedenja odvisen dejavnik tveganja za vse vrste kožnega raka, tudi melanom.