Melanom zaradi vidnosti ga lahko odkrijemo v zgodnji fazi rasti, ko je skoraj vedno ozdravljiv. O škodljivih učinkih sonca smo se pogovarjali s prof. dr. Igorjem Bartenjevim, dr. med., dermatovenerologom.
Najnevarnejšo obliko raka, melanom, ki ga pri nas sicer ozdravimo v več kot 90 odstotkih, najpogosteje sproža sonce, kajne?
Sonce vsekakor vpliva na pojav melanoma, ni pa edini dejavnik. O njem govorimo predvsem zato, ker lahko le nanj vplivamo sami s svojim vedenjem.
Je med obolelimi več žensk ali moških?
Melanom ogroža oboje, s tem da se pri ženskah velikokrat pojavi na spodnjih okončinah. Pri moških ga je največ na trupu, predvsem na hrbtu. Preživetje žensk pri enako razvitem melanomu je nekoliko boljše. Posebno to velja za tiste v rodnem obdobju življenja. Po menopavzi pa se razlika med spoloma izgubi.
Najbolj ogroža svetlopolte, svetlolase in modrooke ljudi, t. i. skandinavski tip. Ali bi se moral bolj skrivati pred soncem kot drugi tipi in zakaj?
Seveda, saj tudi se. Te ljudi sonce hitro opeče, tega pa nihče ne želi. Kožni pigment namreč ščiti pred škodljivimi vplivi UV-sevanja. Svetlopolti, posebno rdečelasi pegasti ljudje, imajo pigmenta manj in zaščita pred sončnimi žarki je slabša. Škoda, ki jo povzroči UV-spekter žarkov, je večja. Koža teh ljudi na soncu le malo porjavi, vselej pa je opečena.
Kako nevarne so opekline?
Po nekaterih raziskavah tiste v otroštvu odločilno vplivajo na razvoj melanoma v kasnejših letih. Ugotovili so tudi, da skoraj vse opekline v življenju dobimo v otroških in najstniških letih. Vedno znova poudarjam, da je zaščita otrok pred soncem še posebno pomembna. Odrasli se opeklinam znamo izogniti, otroci pa ne.
Nujno je tudi, da ob opaznih spremembah na koži obiščemo zdravnika. Katerih znakov ne bi smeli spregledati in kdaj je res čas za paniko?
Pigmentna znamenja, pravimo jim tudi nevusi, moramo opazovati. Merila, ali gre za nevarno ali vsaj sumljivo pigmentno znamenje, so: nima simetrične oblike, je nepravilno omejeno, ponavadi z zabrisanim robom ali pa je videti, kot bi bilo na robu pogrizeno. Ima več barv, ena od njih je črna na robu znamenja. To po premeru meri več kot pet milimetrov. Včasih sicer imamo znamenja od rojstva ali odkar pomnimo, ki so večja, a niso nevarna. Če se večajo, pa je druga pesem. Vsako spreminjanje je sumljivo in danes velja za najpomembnejše merilo, ki naj nas pripelje do zdravnika. Spreminjanje sicer ne pomeni spremembe v zelo kratkem času, čez noč ali v enem tednu, temveč proces, ki traja tedne in mesece.
Ljudi z veliko pigmentnimi znamenji ogroža večje tveganje, da zbolijo. Ali lahko preprečimo nastanek novih oziroma odstranimo stara in koliko je to početje tvegano za zdravje na splošno?
Pigmentna znamenja oziroma melanocitne nevuse imamo skoraj vsi ljudje, nekateri več, drugi manj. O tem v glavnem odloča genetika. S pretiranim sončenjem lahko spodbudimo nastanek novih melanocitnih nevusov, vendar le deloma. Nastanka ne moremo preprečiti. Njihovo število od rojstva do 35. leta raste, nato pa upada. Na starost jih imamo veliko manj. Z leti se pojavijo druge, lahko podobne rašče, ki pa niso prava pigmentna znamenja. Odstranjevanje pravih melanocitnih nevusov kar tako ni strokovno opravičljivo. Znamenje izrežemo le, če je medicinska potreba, torej če kaže sumljive značilnosti. Presojo zaupajmo strokovnjaku.
Ženske naj bi imele več znamenj kot nekoč – po nekaterih raziskavah tudi zaradi jemanja oralne kontracepcije oziroma tabletk. Ali tistim posameznicam, ki jih imajo ogromno, svetujete posebne varovalke v obliki hrane ali kozmetike?
Na to vprašanje ne morem odgovoriti z gotovostjo. Oralna kontracepcija napravi v telesu podobne okoliščine, kot so v zgodnji nosečnosti. Hormoni lahko nekoliko spremenijo videz posameznih nevusov in morda tudi malo spodbujajo nastanek novih. Ne vem zares in mislim, da tega zagotovo ne ve nihče. Vsekakor pa se v nosečnosti in ob jemanju kontraceptivov pojavlja več peg in pigmentacij, ki pa niso isto kot pigmentna znamenja. Kdor ima veliko znamenj, naj se – ne glede na spol – spremlja oziroma pregleduje sam, običajno pa svetujemo pregled pri strokovnjaku enkrat na leto. Varovalk v obliki hrane in kozmetike ni oziroma jih ne poznam.
Po drugi strani se zadnja leta spet poudarja zdravilnost sonca v zvezi z nastajanjem vitamina D in krepitvijo imunskega sistema. Nam lahko podate zdravorazumski nasvet za pametno druženje s soncem – kako lahko pri sebi začutimo, kdaj ga imamo več kot preveč?
Ni dvoma, da je sonce nepogrešljivo za zemljo in življenje na zemlji – za naravo in človeka. To je jasno! Tudi sam se počutim povsem drugače ob lepem sončnem dnevu kot pa v dežju, megli in mrazu. Kot dermatolog pa govorim le za kožo. Sonce je dejavnik, ki jo ogroža. Na to je seveda pripravljena in ima mehanizme, ki jo ščitijo in popravljajo škodo. Zaščitna funkcija, kot že rečeno, ni pri vseh enaka. Kadar je koža opečena, to pomeni, da je bil odmerek sončnih žarkov prevelik, večji, kot ga je sposobna nevtralizirati. Torej, kadar čutimo, da nas po izpostavljanju soncu koža peče, ga je bilo preveč in škodo si bo zapomnila.
Na voljo je na stotine zaščitnih krem zoper negativne učinke sonca. Kako v množici izbrati pravo zase in ali ni sredstvo, ki skoraj popolnoma zablokira dostop sončnim žarkom, tudi samo po sebi škodljivo za kožo, saj preprečuje njeno normalno dihanje oziroma obnavljanje?
Velika večina belcev potrebuje dodatno zaščito in nikakor ne gre le za kreme. Na tržišču je precej primernih izdelkov, ki zagotavljajo fizikalno in/ali kemijsko zaščito. Fizikalna zaščita pomeni, da so v sredstva vmešani drobni delci, ki kot zrcalca odbijajo UV-žarke, kemijske zaščitne snovi pa UV-žarke prestrezajo. Ob izbiri zaščitnega izdelka bodimo pozorni, da je obstojen na svetlobi in v vodi. Oboje mora biti navedeno na embalaži. Zaščitna sredstva imajo gotovo tudi nekatere nezaželene vplive na kožo, vendar menimo, da je teh veliko manj kot pozitivnih učinkov.
Izdelki imajo zelo različno sposobnost nevtralizacije UV-žarkov. Zaščitne snovi so lahko primešane kremi, olju, mleku ali gelu – kateri je najprimernejši?
Odvisno predvsem od lastnosti kože posameznika, dobro pa je, če vsebuje hranilne snovi in t. i. lovilce prostih radikalov. Zaščito prilagajamo tipu kože, stopnji porjavelosti in sončenemu predelu. Kožo obraza, posebno čelo in okolico oči pa tudi ustnice, ramena in prsi, navadno ščitimo močneje. Varovanje pred opeklinami, ki nam ga omogočijo sredstva, včasih zapelje ljudi, da se sončijo ves dan, kar lahko vodi do oslabljenega imunskega nadzora v koži. To stanje pa nekateri strokovnjaki spet povezujejo z naraščanjem pojava malignega melanoma v svetu.
Dezodoranti, depilacijska sredstva in kozmetika v kombinaciji s soncem pogosto privedejo do zoprnih alergij. Številne ženske se jim kljub temu niti na plaži nočejo odreči, saj želijo ohraniti popolno svežino. Kaj svetujete?
Nekatera kozmetika, predvsem dišave, imajo t. i. fototoksični učinek. Na soncu se – največkrat ob mokroti, znoju ali vodi – izločijo snovi, ki potencirajo učinek sončnih žarkov. Opekline na predelih, kamor smo nanesli denimo parfum, so močne in se pojavijo že ob majhnih odmerkih sončnih žarkov. Splošen nasvet je, da se soncu izpostavljajmo nenaličeni in brez parfumov ter dezodorantov. Resnici na ljubo sicer večina sodobnih dezodorantov nima fototoksičnega delovanja.
