ZAPUŠČENI

Kot kamen ob cesti

Objavljeno 08. januar 2015 16.00 | Posodobljeno 08. januar 2015 16.00 | Piše: Alenka Sluga

Hudo je tistemu, ki ostane zapuščen, zdi se mu, da je izgubil korenine in da ga življenje nosi brez načrta.

Občutek, da so izgubili korenine, je značilen za ljudi, ki so izgubili domovino, pa tudi za take, ki so bili življenjsko navezani na partnerja in popolnoma nesamostojni.

Pogovoriti se morava,« so zlovešče besede, ki jih človek kar nekako pričakuje in se jih obenem boji. Iza je vedela, kaj se bo zgodilo. »Prosim, ne zapusti me, potrebujem te, ljubim te,« je hlipala, vendar ni prav nič pomagalo. Kristjan je zgrabil kovček in odvihral skozi vrata.

Ohromljena

Iza se ne more spomniti, koliko ur je tisti dan in še kakšnega naslednjega presedela ob kuhinjski mizi, strmela v telefon in upala, da jo bo poklical. Odkar jo je zapustil, se je počutila kot robot. Vstala je, se umila, si pripravila najnujnejši zajtrk in med delom malone vsako minuto ošvrknila zaslon telefona. Strah jo je bilo prihodnosti, strah samote in osamljenosti, ljudje, ki so ji hoteli pomagati, so bili tako neskončno daleč in tuji. Kot da bi govorili drug jezik, živeli v drugem svetu. Ize ni bolelo samo srce, ostala je brez korenin. Bila je približno v takem stanju kot novorojenček, ki je z rojstvom pregnan iz toplega in varnega zavetja. Kot dojenčku so ji manjkali varnost, nežnost in občutek, da bo nekdo poskrbel zanjo.

Vez s stvarnostjo

Občutek, da so izgubili korenine, je najbolj značilen za ljudi, ki so izgubili domovino, pa tudi za takšne, ki so bili življenjsko navezani na partnerja in popolnoma nesamostojni. »Sama sem kot kamen na cesti,« je pisala Iza v svoj dnevnik. In še: »Nikoli več ne bom mogla ljubiti.«

Občutek izgube nečesa oprijemljivega nastane v razmerju, v katerem je eden brez prave samozavesti, odločnosti in trdnosti. Iza se je nehote zaljubila v Kristjana, ker je bil tak, kot si je pravzaprav želela biti sama. Živahen, vesel, razigran. Ko je zadnji dan položil stanovanjske ključe na mizo, je Iza dobesedno izgubila korenine, povezanost s stvarnim življenjem.

Srčika

Sindrom povezanosti s koreninami se lahko pojavi tudi v srečnem, bolje rečeno zadovoljnem partnerstvu, v katerem, denimo, žena že zvečer pripravi možu zajtrk za drugo jutro, mu položi na stol obleko, kravato in čevlje in z opravičujočim se smehljajem pojasnjuje prijateljicam, da je mož kot otrok, ki ničesar ne zmore sam. Pokliče ga v službo, ko je čas za zdravila, in se dogovori za vse sestanke in zabave. Je srčika njegovega življenja, je kot žarnica, brez katere bi ostal v temi.

Potem pa udari kot strela z jasnega: po dveh desetletjih skupnega življenja je srečala svojo mladostno ljubezen, se ponovno zaljubila in na hitro ločila od moža. Mož je zapadel v krizo izgube korenin, dobil čir na želodcu, se hitro spravil v pokoj. A se tudi spet postavil na svoje noge.

Poiščite v sebi moč

Izgubiti korenine je boleče, vendar se pogosto dogaja. Poznamo pravljice, v katerih so otroke nagnali od doma in so pozneje postali nekaj posebnega, toda v stvarnem življenju je to teže izvedljivo. Najti v sebi moč in znova pognati korenine je nekaj enkratnega in herojskega. Tisti, ki mu to uspe, čuti, da je začel novo, srečnejše življenje, ki ga sam obvladuje. Za spremembo.

Test: Se obvladujete?

Naredite test in izvedeli boste. Velja za oba spola, odgovarjajte hitro in spontano. Seštejte točke in ugotovite, v katero skupino spadate. Na vsako vprašanje lahko odgovorite s številkami od 1 do 4. Ena pomeni, da se s trditvijo sploh ne strinjate, 2, da se pod določenimi pogoji, številko 3 si pripišite, če za vas drži včasih, 4 pa, če se s trditvijo stoodstotno strinjate.

1. Ločitev naredi prostor za nov začetek.
2. Moje razmerje je uspešno.
3. Če zveza ni srečna, jo je treba pretrgati.
4. Nikoli ne zapravljam časa.
5. Iz vsake krize poskušam priti močnejši/a.
6. Notranji otrok je še danes izrazit del mojega bistva.
7. Odhajanje je nujnost našega življenja.
8. Dostikrat imam občutek, da sem nekoristen/na in mi je dolgčas.
9. Življenje se dogaja na cesti.
10. Med prazniki sem melanholičen/na.
11. Ne potrebujem nobenega tesnega prijateljstva.
12. Branje svojih dnevnikov me odnese v stare čase.
13. Popolno zadovoljstvo prihaja samo iz notranje sreče.
14. Če se dolgočasim, grem.
15. Še danes mi pomeni kraj odraščanja moj dom.
16. Nikdar ne mislim z danes na jutri.
17. Želim se spominjati svojega izpolnjenega srečnega življenja.
18. Vsakodnevne dolžnosti me zelo obremenjujejo.

Razvrstite točke in preberite rešitev

Vsako trditev označite s številkami od ena do štiri. Tipi so trije: A, B in C. Odgovori na številke 2, 4, 9, 11, 14 in 16 spadajo k tipu A. Odgovori na vprašanja 1, 3, 5, 7, 13 in 17 spadajo k B, odgovori na vprašanja 6, 8, 10, 12, 15 in 18 pa k C. Za vsak tip seštejte točke. Spadate v tisto skupino, v kateri ste jih zbrali največ.

Tip A: Spadate med ljudi, ki vedno kažejo svojo umirjenost in oddaljenost od drugih. Nobena propadla zveza, noben spodletel posel vas ne vrže iz tira. Tam, kjer mnogi izgubljajo tla pod nogami, se držite utečenega dnevnega reda. Za okolico ste neranljivi, zato vas občuduje. Toda za vašo fasado so skriva nemirna narava, ki ji nikoli ne uspe obdržati pristnega prijateljstva. Vaš jaz je tako nesamozavesten, da si ga ne upate spustiti na površino.

Tip B: Spopadali ste se že s številnimi krizami in se naučili, kako jih premagati. Kjer drugi vtaknejo glavo v pesek, usmerite svoj pogled naprej, saj ste se naučili, da spremembe in nesreče doletijo vsakega. Ukvarjate se s tem, kar vam podarja življenje, spoznali ste vrednost časa in veste, kdaj morate popustiti, da se boste osvobodili starih težav in začeli novo življenje.

Tip C: Vrat v odrasli svet še niste čisto na stežaj odprli, velik del vaše osebnosti se noče ločiti od preteklosti in se krčevito drži spominov iz otroštva. Hrepenenje po varnosti in nepripravljenost na spremembe sta vzrok vašega nezadovoljstva z vsakodnevnim življenjem. Strašno se bojite, da boste ostali sami, nebogljeni, saj ste navezani na otroštvo, in s tem poskušate pridobiti naklonjenost in ljubezen. 

Deli s prijatelji