Običajno se ga ne veselimo tako kot pravega, vendar divjemu kostanju s tem delamo veliko krivico. Njegovi cvetovi, skorja, plodovi in tudi listi so namreč izjemno zdravilni, no, roko na srce, tudi samo drevo nam s svojimi bujnimi krošnjami v poletni vročini daje obilo prijetne sence, je priljubljeno drevo v drevoredih in parkih, otrokom pa so ježice in plodovi pogosto v velik ustvarjalni navdih.
Od 19. stoletja je divji kostanj tudi cenjena zdravilna rastlina. Pripravki iz semen divjega kostanja slovijo kot pomagalo pri kroničnem venskem popuščanju, zaradi katerega so noge otekle, boleče in utrujene, uspešni pa so tudi pri krčnih žilah: izvleček iz semen, saponin escin, spodbuja krvni obtok, krepi stene kapilar in ven, zmanjšuje možnosti poškodb in prepustnost kapilarne stene. Obenem varuje kolagen in elastin, ključni sestavini žilnih sten.
Manj pa je znano, da nam lahko divji kostanj odlično pomaga pri bolečinah v prsih, pri blaženju simptomov revmatizma in celo pri odpravljanju hemoroidov, pomaga tudi pri ozeblinah. Blažil naj bi otekline po poškodbah in operativnih posegih, nekatere raziskave pa kažejo, da naj bi divji kostanj lahko pomagal tudi pri pljučnih embolijah in trombozi. Izvlečke iz zdravilnih delov divjega kostanja uporabljajo v številnih farmacevtskih pripravkih, sicer pa je tudi iz lubja mogoče pripraviti zavretke za kopeli pri gangreni, krvavitvah, posebno iz maternice, ob hemoroidih, pri kronični driski in belem toku; skorjo divjega kostanja so nekoč uporabljali namesto skorje kininovca pri vročičnih obolenjih, malariji, krvavitvi iz želodca in tudi kožnih boleznih, s prevretkom posušene skorje pa so lajšali sončne opekline in spodbujali celjenje ran. Iz cvetja pripravljajo tinkturo, ki pomaga pri živčnih bolečinah in revmi. Zrele plodove pa ponekod nekateri dajejo v posteljo za preprečevanje krčev in bolečin v nogah. Poparek listov divjega kostanja raztaplja sluz, zato pomaga pri izkašljevanju, čaj krepi odpornost.
Zdravilstvo torej pozna širok spekter uporabe divjega kostanja, to čudovito drevo je lahko vir pomoči tudi pri anginah in katarju, utrujenih glasilkah, pri zlomih, po kapi in pri povečani prostati. Zdravilne učinkovine najdemo v vseh delih drevesa, v listih, lubju, cvetovih, plodovih in ježicah, pazimo le na čas nabiranja, različnih receptur za priprave pa je nič koliko. Lubje nabiramo marca in aprila, cvetove maja, plodove septembra in oktobra, liste pa vso sezono.
Izboljšuje plodnost Divji kostanj je po številnih podatkih tudi odlično pomagalo za odpravljanje neplodnosti pri moških, so pokazale nekatere raziskave. Redno uživanje escina naj bi namreč izboljšalo kakovost spermijev in povečalo njihovo število, a ker velja izvleček kostanjevih semen za močno substanco, se velja prej posvetovati z zdravnikom! |
