Naseljene so v tankem, predvsem pa v debelem črevesju in uravnavajo črevesno floro. Koristne bakterije sodelujejo pri razgradnji črevesne vsebine, proizvodnji vitaminov in preprečujejo naselitev patogenih, organizmu škodljivih bakterij. Delujejo kot naravni antibiotik, ker preprečujejo vnetno in rakotvorno delovanje škodljivih vrst bakterij.
Dobri učinki
»Učinek probiotikov na organizem je lahko neposreden ali posreden s prilagoditvijo črevesne mikrobne populacije ali imunskega sistema,« razloži izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič z Inštituta za varovanje zdravja RS. »Rezultati številnih raziskav, ki so bile opravljene v zadnjih letih, kažejo za zdravje ugodne učinke nekaterih sevov probiotikov: ugodno vplivajo pri zdravljenju drisk zaradi zdravljenja z antibiotiki in kemoterapevtiki, zaradi infekcij z rotavirusi in pri zdravljenju potovalnih drisk; spodbujajo delovanje imunskega sistema. Probiotiki v črevesju proizvajajo protimikrobne snovi, ki zavirajo rast patogenih mikroorganizmov ali vplivajo na presnovo in nastanek njihovih toksinov. Toda Evropska agencija za varno hrano za zdaj še ni dala pozitivnega mnenja za zdravstvene trditve o izdelkih s probiotiki oziroma prehranskih dopolnilih, ker učinki uživanja probiotikov v živilih oziroma prehranskih dopolnilih še niso zadosti dokazani. Izdelki s probiotiki lahko v okviru uravnotežene prehrane podpirajo in krepijo zdravje, niso pa namenjeni zdravljenju bolezni.«
Ravnovesje
V prebavnem traktu, zlasti črevesju, je poleg koristnih tudi približno deset odstotkov mikrobov, ki škodijo zdravju. Če se razmerje poruši, se moramo vprašati, ali nismo nemara tudi sami prispevali k temu. Denimo, če smo pod velikim stresom, uživamo premastno in presladko hrano, jemljemo zdravila in, ne nazadnje, naša starost, saj se z leti zmanjšuje dobra črevesna flora. »Prebavila imajo poleg prebavne vloge tudi velik pomen pri obrambi organizma pred stalno navzočimi antigeni v hrani in mikroorganizmi v črevesju,« pove Cirila Hlastan Ribič. »Nekatere analize potrjujejo tudi stalno oziroma občasno prisotnost probiotičnih mikroorganizmov z znanim probiotičnim vplivom na črevesje in celotni organizem človeka ali živali. Mednje prištevamo Lactobacillus acidophilus, L. rhamnosus, L. plantarum, L. casei, Bifidobacterium bifidum in druge.«
Fermentirani mlečni izdelki
Sogovornica navede, da imajo fermentirani mlečni izdelki značilnosti probiotikov. »Ključni viri probiotikov so probiotični jogurti. Na tržišču se pojavljajo tudi drugi izdelki, denimo skuta, siri, mlečni napitki, namazi s probiotiki in drugi. Poleg živil se je povečala tudi ponudba tovrstnih prehranskih dopolnil (tablete, kapljice, kapsule …), katerih navedeni učinki na varovanje in izboljšanje zdravja so v večini zavajajoči.«
Zdrav življenjski slog
Če imamo porušeno ravnotežje črevesne flore, je uživanje probiotikov smiselno. A po pameti. »Oglaševanje izdelkov s probiotiki lahko zavaja potrošnike, predvsem z vidika miselnosti, da so z enim zaužitim živilom oziroma prehranskim dopolnilom uredili celodnevno prehrano. Tako lahko denimo oseba, ki zaužije takšen izdelek v sklopu uravnotežene prehrane, doseže sinergistični učinek probiotikov v
izdelku z drugimi zaščitnimi snovmi v prehrani. Nekomu, ki zaužije tak izdelek v prepričanju, da je naredil veliko za svoje zdravje, in se nato prek dneva nezdravo prehranjuje, uživa alkohol, kadi, doživlja stres in je telesno neaktiven, pa ta izdelek prav gotovo ne bo prispeval h krepitvi in varovanju zdravja,« poudari Cirila Hlastan Ribič.
Dobro je vedeti
Za rast probiotikov je dobro uživati cikorijo, radič, por, čebulo, česen, artičoke in beluše.
Artičoka
Cvetno glavico uživamo kot zelenjavo, bogata je z ogljikovimi hidrati, dišečimi snovmi in vitamini. Za zdravje so primerni spodnji zeleni listi in korenine. V njih so sluz, čreslovina, cinarin, provitamin A, vitamina B in C ter rudninske soli. Povrtnina je bogata z inulinom. Artičoka je zdravilna, saj vpliva na izločanje vode iz organizma, pomaga pri prebavi in protinu. Poživljajoča je za jetra in pospešuje izločanje žolča. Blagodejna je tudi za sladkorne bolnike.
Radič
Sorodnik cikorije in endivije je vsestransko priljubljena solatnica vse leto – od belo-vijolične poletne sorte, štrucarja ali zelenega glavnatega radiča do zimskega treviškega. Odlikuje se po fosforju, železu, kaliju, kalciju, provitaminu A, vitaminu C. Zeleni se od rdečega razlikuje po tem, da vsebuje skoraj dvakrat več kalorij, vitamina C, kalija in vitamina B2 ter pol manj železa. Močan trpko-grenek okus daje grenčična snov intibin, ki spodbuja prebavo. Radič deluje kot odvajalo in diuretik. Obenem krepi apetit in spodbuja učinkovitejše delovanje jeter in vranice.
Beluš
Beluši imajo majhno energetsko in veliko hranilno vrednost. Znani so kot živež, ki odpira – celulozne vlaknine spodbujajo praznjenje debelega črevesa, Vsebujejo veliko železa, folne kisline, betakarotena in vitamina C.
Pospešujejo delovanje jeter, uporabni so kot pomoč pri boleznih sečnih organov, srca, protina, revme in pri hemoroidih.
