Koloidnega srebra ni varno uživati

Prvi zapisi o zdravljenju opeklin in kroničnih ran s srebrom izhajajo iz 19. stoletja, njegove protimikrobne lastnosti pa so poznali že prej, saj so že leta 1000 pred našim štetjem s kovanci iz srebra razkuževali vodo za pitje, pripovedujeta doc. dr. Žiga Jakopin, mag. farm., in izr. prof. Marko Anderluh, mag. farm., s fakultete za farmacijo v Ljubljani. »Hipokrat je leta 400 pred našim štetjem prvi opisal protimikrobne učinke srebra. Srebrov nitrat so že okoli leta 1700 uporabljali za zdravljenje spolnih bolezni, fistul in raznih abscesov. Uporaba srebra in srebrovih spojin za oskrbo ran ter poškodb kože in sluznic sega v 18. stoletje, ko so s srebrovim nitratom zdravili ulkus. V 19. stoletju so spoznali še njegovo vrednost pri celjenju ran in zdravljenju opeklin, dodajali pa so ga tudi v kapljice za oči.« Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) je na začetku 20. stoletja dovolila tržno registracijo koloidnega srebra za zdravljenje ran, a je treba poudariti, pravita sogovornika, da ni šlo za peroralno jemanje, torej uživanje, temveč dermalno uporabo (uporaba na koži, lasišču, nohtih).

S prihodom penicilina v 40. letih 20. stoletja je šlo srebro v pozabo vse do 60. let, ko so 0,5-odstotno raztopino srebrovega nitrata začeli uporabljati za zdravljenje opeklin, 1968. pa so to nadgradili s kremo, v kateri so srebrove ione kombinirali s srebrovim sulfadiazinom, širokospektralnim protimikrobnim sredstvom, razlagata strokovnjaka. Ta kombinacija je še danes registrirana in v uporabi v obliki kreme, ki vsebuje en odstotek srebrovega sulfadiazinata. Srebrovi ioni dokazano delujejo protimikrobno in ob sočasni uporabi celo izboljšajo učinek standardnih antibiotikov. V zadnjem času, ko se soočamo z odpornostjo proti številnim antibiotikom, srebro spet postaja priljubljeno v obliki oblog za celjenje ran. Uporabljajo ga tudi v oblogah žilnih in urinskih katetrov.

Dr. Jakopin in prof. Anderluh ugotavljata, da že nekaj let strmo narašča oglaševanje in uporaba koloidnega srebra (oglašujejo ga tudi kot srebrov koloid, srebrno vodo, nano srebro; najpogosteje ga prodajajo kot tekočino) in da različni prodajalci svetujejo peroralno uporabo z namenom doseganja sistemskih učinkov (vpliv na ves organizem). Hkrati poudarjata, da so registrirani srebrovi pripravki (koloidno srebro ne spada mednje!) učinkoviti zlasti v dermalni protimikrobni terapiji, večina strokovnjakov pa odsvetuje njihovo sistemsko uporabo.

Premalo raziskano

»Koloidne pripravke s srebrom so začeli uporabljati dermalno z namenom, da bi se izognili dražilnim raztopinam srebrovega nitrata. Danes so na spletu dostopni številni pripravki s koloidnim srebrom, katerih učinkovitost, kakovost in varnost so zelo vprašljive. FDA koloidnega srebra ne priznava kot varnega in učinkovitega protimikrobnega sredstva. Po definiciji je koloidno srebro suspenzija nanodelcev srebra, vendar večina pripravkov, ki se prodajajo na spletu, vsebuje od 85 do 95 odstotkov srebra v obliki srebrovih ionov in le manjši delež v obliki koloidnih nanodelcev. Nobenega od teh izdelkov ustrezno ne nadzoruje neodvisna agencija oziroma laboratorij, kjer bi natančno proučili vsaj dejansko vsebnost, če ne tudi varnosti in učinkovitosti,« opozarja dr. Jakopin.

Na spletu dostopno ionsko koloidno srebro v obliki razpršila ali kreme nekateri uporabljajo kot antiseptik pri okužbah v ustni votlini, nekateri pa tudi za zdravljenje okužb prebavnega sistema. V tujini so naredili nekaj preizkušanj tovrstnih pripravkov, »a z nobenim jim ni uspelo zatrdno dokazati učinkovitosti, tako da se o tem še vedno krešejo mnenja«, pravi Jakopin. »Večina avtorjev teh analiz ne nasprotuje dermalni in bukalni (v ustih) uporabi koloidnega srebra (seveda ob upoštevanju navodil), saj sta še najbolj varni, odsvetujejo pa uživanje teh pripravkov,« razlagata sogovornika.

Zakaj? »Iz prebavnega trakta absorbirano koloidno srebro ali koloidno srebro iz antiseptičnih razpršil se zelo pogosto nalaga v tkivih, izpostavljenih sončni svetlobi; v koži se nalaga v usnjici in povzroči nastanek argirije, v očeh pa v roženici, kar vodi v argirozo,« odgovarja prof. Anderluh. Pomodritev kože in oči sicer ni življenjsko ogrožajoča in ne nastopi takoj, a večinoma se je ne da odpraviti. »Tudi dermalna uporaba lahko privede do argirije, vendar le v primeru zelo velike rane in velike koncentracije sproščenih srebrovih ionov.« Sicer pa velja, da so srebro in srebrove soli, ki se z leti nalagajo v tkivih vseh ljudi, le redko vzrok za pretirano zaskrbljenost. Srebro ne spada med kovine v sledovih, a se v človeškem organizmu vseeno pojavlja v nizkih koncentracijah, kar je zlasti posledica zaužitja s hrano, pitno vodo, vdihavanjem in izpostavljenostjo na delovnem mestu. Večjo skrb predstavlja daljše uživanje srebra, tudi koloidnega, ali dolgotrajno zdravljenje z zdravili, ki vsebujejo srebro, saj se v tem primeru nalaga tudi v možganih in testisih, kar ima lahko resne posledice, ki pa še niso dovolj raziskane.

Kako ravnati?

»Uporabi koloidnega srebra nisem naklonjen, popolnoma pa podpiram registrirane srebrove pripravke z nanodelci, ki se v medicini uporabljajo le dermalno (kot mazila, obloge ran),« pravi doc. dr. Žiga Jakopin, mag. farm., s fakultete za farmacijo. »Če pa se že odločite za nakup koloidnega srebra, svetujem izključno zunanjo uporabo, v vsakem primeru pa naj se mu izogibajo nosečnice in otroci. Pripravki s koloidnim srebrom niso standardizirani, zato tudi ni mogoče narediti primerljivih in s tem verodostojnih študij in moramo biti zaradi manka znanstveno podprtih spoznanj pri uporabi previdni.« “