Strogo sledenje pravilom ustreznega življenjskega sloga je lahko za tiste, ki iščejo potrditev in zadovoljstvo prek zdravega prehranjevanja, past, ki na eni strani daje občutek uspešnosti, celo vzvišenosti, na drugi pa omejuje vedenje in delovanje v družbi,« pojasnjuje dr. Saša Poljak Lukek, spec. zakonske in družinske terapije. Ortoreksija nervoza, obsedenost z zdravo in biološko neoporočeno hrano, največkrat doleti ženske mladih do srednjih let, obolelih je čedalje več: prvič so jo omenili sredi devetdesetih let minulega stoletja, uradno pa jo bo zdravstvena stroka med motnje hranjenja uvrstila konec letošnjega leta.
Ko simptomi prevzamejo nadzor
»O ortoreksiji govorimo, ko človek postane obseden z zdravim prehranjevanjem,« pojasnjuje asis. dr. Karin Sernec, dr. med., psihiatrinja in psihoterapevtka ter vodja Enote za motnje hranjenja na Psihiatrični kliniki Ljubljana. »Gre za duševno motnjo, ki obvladuje vsa področja človekovega delovanja in ima 24-urni nadzor nad njegovim življenjem.« V ozadju vsake motnje hranjenja, tako tudi ortoreksije, se skrivata nizka samopodoba in pomanjkljivo samospoštovanje, čeprav so osebe s težavami v začetnih fazah bolezni sprva videti zelo samozavestne, prepričane, da ravnajo pravilno in da bi se po njih morali zgledovati tudi drugi. »Temu obdobju rečemo medeni tedni, ki pa lahko trajajo tudi več let, v tem času pa koristi motnje pravzaprav presegajo storjeno škodo. A sčasoma – sicer ne nujno – začne oseba izgubljati nadzor nad simptomi bolezni, tako preide v drugo fazo, fazo dekompenzacije: ne upa si na večerjo s prijatelji, saj se boji hrane, ki bi se lahko znašla na krožniku v restavraciji, z jedilnika črta vse več živil itn. Škodljive plati motnje takrat začnejo presegati koristi,« pojasnjuje asist. dr. Sernečeva in poudarja, da je treba previdno začrtati mejo med zdravim in uravnoteženim življenjskim slogom ter obsedenim ukvarjanjem s prehranjevanjem. »Zdrav način prehranjevanja preraste v motnjo, kadar vzorci vedenja, ki jih posameznik ob tem razvije, spremenijo njegovo delovanje,« pristavlja še dr. Poljak Lukekova. »Osebe z ortoreksijo si same postavljajo zelo stroga pravila prehranjevanja, ki jih le še zaostrujejo. Skrb za zdravo prehranjevanje se nikoli ne konča in osebe nenehno vnaprej načrtujejo svoje obroke. Zaradi strogega seznama dovoljenih živil se izogibajo praznovanjem, druženju, obiskom, kar pomembno zaznamuje njihovo družabno življenje. Njihovo skrb za zdravo prehrano pa občutijo vsi družinski člani, kar lahko v domače okolje prinaša napetosti, stres in prepire.«
Stroka loči tri poglavitne skupine vzrokov za pojav ortoreksije: biološko-genetske, sociokulturne in družinske, običajno gre za preplet vseh treh. »Na začetku vseh motenj hranjenja, torej bulimiji in anoreksiji, ki sta sicer najpogostejši, ter kompulzivnem prenajedanju, ortoreksiji in bigoreksiji, ki je značilna predvsem za moške in se kaže z obsedenostjo z zdravim, izklesanim in mišičastim telesom, gre pri obolelih opaziti podobne osebnostne poteze, denimo, visoko storilnost, perfekcionizem, pridnost, uspešnost, izrazito potrebo po potrditvi okolice in nenehnih pohvalah,« pove asist. dr. Sernečeva.
Prvi korak je priznavanje motnje
Simptomi postopoma prevzamejo nadzor nad njihovim vsakdanjikom, kakovost življenja se začne občutno zmanjševati, in če je oseba dovolj motivirana, takrat napoči čas za zdravljenje. »Tako kot pri vseh motnjah hranjenja je tudi v primeru ortoreksije prvi korak zavedanje motnje. Tu lahko veliko naredi družina, ki opazi spremenjeno vedenje in osebo opozori in ji pomaga, da se reši iz začaranega kroga,« pojasnjuje dr. Poljak Lukekova. Anamneza razvoja ortoreksije običajno razkrije, da je imela oseba že pred tem vsaj subklinične oblike drugih motenj hranjenja, ki pa niso prešle v bolezensko stanje, morda je nezdravo hujšala, morda se je prenajedala in nato hrano izbruhala. »Zdravljenje ortoreksije poteka enako kakor za preostale motnje hranjenja, torej psihoterapevtsko in po potrebi tudi hospitalno. Med zdravljenjem pomagamo obvladovati simptome in prepoznati vzroke, obolele spodbujamo, da spremenijo svoj čustveni odziv na določene situacije in posledično spremenijo vedenjske vzorce,« pojasnjuje asist. dr. Sernečeva in opozarja na pomembno razliko: za ortoreksijo ni značilna izkrivljena predstava o svojem videzu, kakor pri drugih motnjah hranjenja, ljudje z anoreksijo so, denimo, izjemno suhi, tudi podhranjeni, a sebe venomer vidijo kot okrogle.
Kam po pomoč?
V Sloveniji se lahko vsi, ki pri sebi prepoznajo katero od oblik motenj hranjenja, in njihovi svojci obrnejo na Center za mentalno zdravje, Pediatrično kliniko in Center za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani, zasebne zavode, društva in nevladne organizacije, ki ponujajo psihosocialno pomoč, za nasvet pa lahko prosijo tudi osebnega zdravnika, svetovalnega delavca v šoli – skratka osebo, ki ji zaupajo.
Posebna živila, posebna priprava
Naziv ortoreksija izvira iz grških orthos, kar pomeni pravilno, in orexia, kar pomeni apetit. Prvi jo je 1997. opredelil specialist alternativne medicine dr. Steven Bratman, ki je opazoval ljudi, katerih življenje je bilo popolnoma podrejeno hrani. Osebe z ortoreksijo se med drugim odločno izogibajo umetnim barvilom, ojačevalcem okusov in vsakršnim aditivom, pesticidom, gensko spremenjenim živilom, maščobam, sladkorju ali dodani soli; posebni so tudi postopki priprave, vsa živila morajo biti namreč dobro oprana, prekuhana ali prepečena, dotikati se jih ne sme nihče drug, prav zato pa oboleli nikoli ne jedo v restavracijah, saj jim ne neznosna misel, da bi jim hrano kupil in pripravil kdo drug.
