GLAVOBOL

Ko zares boli glava

Objavljeno 31. marec 2013 18.00 | Posodobljeno 31. marec 2013 18.00 | Piše: Marija Mica Kotnik

O tem, zakaj glava lahko boli, kakšne vrste oziroma tipe glavobolov poznamo in kdaj naj posežemo po zdravilih.

Glavobol je eden bolj značilnih znakov zastrupitve z ogljikovim monoksidom (fotografija je simbolična).

Glavobol ima lahko različne obraze in oblike. V ambulantah splošnih in družinskih zdravnikov ljudje največkrat tožijo o migreni, tako imenovanem tenzijskem (napetostnem) glavobolu, glavobolu zaradi živca trigeminus, kroničnih dnevnih glavobolih, glavobolu po večji telesni obremenitvi ter glavobolu po spolnem stiku, razloži doc. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., specialistka družinske medicine. Seveda pa so sprožilci lahko različni, prav tako nismo vsi ljudje enako dovzetni za bolečino. Glava še najbolj pogosto boli, če v čemer koli pretiravamo, pravi sogovornica: »Nekatere glavobole sproži uživanje alkohola, nereden ritem spanja, kriva so lahko tudi nekatera živila, na primer meso, ki ga konzervirajo z nitrati, vzrok je lahko slaba drža na delovnem mestu ali doma za računalnikom, ter stres – ta je dandanes vse pogostejši vzrok.«

Vsak 10. Slovenec trpi za migreno.

Poznamo tudi tako imenovane sekundarne glavobole, ki so posledica sprememb v možganovini oziroma možganskem žilju, vnetij, neustreznega jemanja zdravil, udarcev v glavo in podobno.

Kdaj k zdravniku

Po navadi je glavobol le neprijeten, počutimo se slabo in nismo sposobni za nobeno aktivnost, vendar moramo biti pozorni, če nas velikokrat boli glava, kot pravimo, saj lahko prav to opozarja na katero hujšo bolezen, opozarja Danica Rotar Pavlič.

»Glavobol je lahko znak resnega stanja, saj se lahko pojavlja pri meningitisu, encefalitisu, možganski kapi. Zato nekateri znaki, ki ga spremljajo, na primer zmedeno govorjenje in težava v razumevanju besed, zelo visok krvni tlak, omedlevica, otrplost ene strani telesa, težava z vidom, otrdelost vratu, visoka vročina, težave pri hoji, slabost in bruhanje, ki ju ne moremo pripisati virozi ali čezmernemu pitju alkohola, zahtevajo takojšen obisk pri zdravniku.«

Preventiva
in zdravila

Da nas ne bo bolela glava, lahko veliko naredimo sami, pravi sogovornica in priporoča, da se držimo dnevne rutine, to pomeni, da imamo redne obroke (priporočljivo je pet manjših na dan) in reden ritem spanja. Vsekakor se moramo izogibati sprožilcem glavobolov oziroma živilom, za katere vemo, da nas, ko jih zaužijemo, boli glava. Najpogostejša živila (čokolada, rdeče vino, določeni siri in oreški), ki so velikokrat vzrok glavobola, so po navadi mastna, preveč slana, nemalokrat jih uživamo v prevelikih količinah. Vzrok za glavobol je lahko tudi pretirano pitje alkoholnih pijač. Eno najboljših zdravil proti njemu je telesna aktivnost, na primer hoja, plavanje, kolesarjenje.

Za blaženje bolečine so v lekarnah na voljo številna zdravila brez recepta, ki jim pravimo nesteroidni antirevmatiki oziroma vsebujejo acetilsalicilno kislino, natrijev metamizolat, paracetamol ter kofein. Vendar, opozarja sogovornica, moramo biti pri jemanju zdravil proti bolečini previdni: »Čezmerna raba protibolečinskih zdravil lahko povzroča druge, tudi resne zdravstvene težave, lahko vplivajo na delovanje ledvic, prebavil ter na srčno mišico.« V preprečevanju glavobola je zato še kako pomemben zdrav in sproščen življenjski slog, ki vključuje zdravo prehrano z veliko sadja in zelenjave, veliko gibanja in zmerno uživanje alkohola, če se mu že ne moremo povsem odreči. Prav tako moramo biti pozorni, da našega glavobola ne povzročajo katera zdravila, ki jih moramo jemati zaradi drugih bolezni. »Če so se začeli pojavljati po zdravilih, ki jih je predpisal zdravnik, se o tem posvetujte z njim,« še doda sogovornica.

image

Za migreno trpi več žensk kot moških.

Pogostejša pri ženskah

Migrena je prehodna, ponavljajoča se živčno-žilna motnja, ki se pojavlja v obliki migrenskih napadov, za katere je značilen zmeren ali intenziven glavobol, običajno le na eni strani glave. Spremljajo ga slabost, bruhanje, preobčutljivost za svetlobo (fotofobija) in zvok (fonofobija).

Migrene so signal, alarm našega telesa, ki sporoča, da nečesa ne počnemo v skladu s svojim bitjem, zato se moramo ustaviti, si prisluhniti in se izprašati, kako preživljamo vsakdanjik. Razmisliti moramo, kaj lahko spremenimo, kako zmanjšati vsakodnevni stres in ublažiti napetost, ki jo povzročajo obveznosti, ter doseči srečo in sproščenost. Migrena v Sloveniji pesti skoraj vsakega desetega prebivalca, od tega zanjo trpi vsaj trikrat več žensk kot moških: od 15 do 25 odstotkov predstavnic nežnejšega spola in deset odstotkov moških. Za njo se zdravi od 12 do 15 odstotkov ljudi. Na žalost je še vedno veliko migren (40 odstotkov), ki so nediagnosticirane in neustrezno zdravljene, opozarjajo nevrologi. Zdravljenje je stopenjsko in prilagojeno vsakemu bolniku posebej. Učinkovito zdravljenje migrene je, če se o načinu strinjata bolnik in zdravnik, ki skupaj izdelata načrt, ki mora upoštevati vpliv sprožilnih dejavnikov migrenskega napada. Vsakomur, ki se mu glavoboli pojavljajo velikokrat in mu omejujejo sposobnost za delo, učenje ali uživanje življenja, je v veliko pomoč identifikacijski test za migreno. Bolnik mora najprej spremeniti življenjski slog, prilagoditi prehrambne navade, zmanjšati stres in voditi dnevnik glavobolov.

Učinkoviti so triptani

Težave, ki jih povzroča migrena, lahko najprej blažimo z ustrezno uporabo analgetikov, pravi dr. Danica Rotar Pavlič. »Vzemite zdravilo, takoj ko se pojavijo znaki ali simptomi migrene. Za mnoge z migreno in hujšimi migrenskimi napadi so zdravilo izbire triptani. Učinkoviti so pri lajšanju bolečine, slabosti in občutljivosti za svetlobo ter zvok.« Sogovornica opozarja, da morajo biti pri jemanju teh zdravil previdni tisti, ki imajo ugotovljeno tveganje za pojav možganske kapi ali infarkta, pri jemanju zdravil proti glavobolu pa morajo biti pazljive nosečnice, ki lahko namesto omenjenih analgetikov vzamejo le paracetamol. Pri hujših migrenskih napadih je včasih treba vzeti še zdravilo proti slabosti.

Deli s prijatelji