Ko v kosteh kljuva in skeli

Te so neprijetne, težke in kronične. Ker nas bolezen lahko doleti v mladosti ali starosti in jo sami zelo težko preprečimo, je nujno, da je diagnoza čim hitrejša in natančna, da bo tudi zdravljenje lahko učinkovitejše.

Revma prizadene sklepe, mišice in tkiva in nas nase opozori tako, da nas boli, skeli in trga, ter povzroča togost telesa, oteženo gibanje in pogosto boleče in otekle sklepe. Bolijo nas lahko veliki sklepi, kot so rame, kolki, komolci in kolena, hrbtenica, in mali sklepi, denimo prsti na nogah in rokah. Pri začetku revmatskega obolenja je vedno bolečina tista, ki nas opozori, da je v našem telesu nekaj narobe. Ko bolečina v sklepih traja dlje, na primer več tednov ali mesecev, je treba obiskati zdravnika. Da gre za eno od oblik revmatskega obolenja, lahko prepoznamo, če nas bolijo sklepi tudi v mirovanju, če težko hodimo ali nam ud oteče in pordeči. Vendar bo šele naš zdravnik postavil diagnozo in nas, po potrebi, napotil k specialistu revmatologu.

Poznamo več vrst revmatičnih bolezni, v osnovi pa jih delimo na osteoartrozo, ki smo jo včasih poimenovali tudi degenerativni revmatizem, in na vnetne revmatične bolezni, pravi prof. dr. Matija Tomšič, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo na UKC Ljubljana. »Kot že izraz pove, je pri vnetnih revmatičnih boleznih osnovni bolezenski proces vnetje. To lahko poteka v sklepni ovojnici, npr. pri revmatoidnem artritisu, na narastiščih tetiv, vezi na kosti npr. pri spondiloartritisu, v sklepni tekočini ob razpadu belih krvničk, ki so 'pojedle' kristale, npr. protin, v žilni steni, npr. pri vaskulitisih (vnetje žil), žlezah slinavkah, npr. pri sjögrenovem sindromu itd.«

Pri osteoartrozi je proces drugačen, saj se dogaja predvsem v hrustancu in kosti pod hrustancem. Ta proces je tesno povezan s staranjem, in zato je prav osteoartroza najpogostejša revmatična bolezen, pravi sogovornik. Je pa res, doda, da tudi osteoartrozo občasno lahko spremlja kar intenzivno vnetje v sklepni ovojnici. »To vnetje nastane kot reakcija na hrustančni drobir, ki se sprošča v sklep ali pa se 'potopi' v sklepno ovojnico. Občasno niti z zelo natančnim pregledom bolnika, laboratorijskimi preiskavami in celo magnetno resonanco ni mogoče ločiti med npr. psoriatičnim artritisom, ki ga uvrščamo v skupino spondiloartritisov, in med osteoartrozo, kar je seveda stresno za bolnika, a verjemite, tudi za zdravnika,« težave pri diagnosticiranju revmatičnih bolezni opiše profesor Tomšič.

Natančna diagno za –učinkovito zdravljenje

Različne oblike revmatičnih bolezni se kažejo zelo različno. Pri nekaterih bolnikih so bolečine najhujše med gibanjem, pri drugih v mirovanju. Tako so pri pretežno nevnetni revmatični bolezni – pri osteoartrozi – bolečine najhujše in najintenzivnejše ob začetku gibanja, med gibanjem ali po njem. Če bolnik z osteoartrozo miruje, običajno nima težav, pravi profesor Tomšič. »Povsem drugače je pri vnetnih revmatičnih boleznih. Pri revmatoidnem artritisu, ki je najpogostejša vnetna revmatična bolezen, so težave najhujše v mirovanju, predvsem ponoči in zgodaj zjutraj. Bolniki so zjutraj povsem okoreli, čez uro, dve ali tri pa se z gibanjem težave postopno zmanjšajo. Sklepi so otekli in na pritisk boleči. Občasno so pridruženi tudi sistemski znaki bolezni, kot so povišana telesna temperatura, neješčnost, hujšanje in utrujenost.«

Tako kot pri številnih drugih je tudi pri revmatičnih boleznih zelo pomembna hitra in predvsem natančna diagnoza, s katero določijo, za katero obliko revmatičnega obolenja gre. Od natančne in hitre diagnoze je zelo odvisna učinkovitost zdravljenja, pravi sogovornik. »Pri osteoartrozi je zelo pomembno, da bolnik razume, da gre za bolezen, ki jo znamo pozdraviti, a da je tudi od njega samega odvisno, kako bo bolezen napredovala. Pomembni so primerna tesna vadba, uporaba toplote oz. občasno hlajenje bolečega dela in redno razgibavanje vseh sklepov v polnem obsegu. Ti bolniki praviloma dobijo tudi protibolečinska zdravila. Lahko jih nanesejo tudi lokalno. V vnetni fazi pa bolniki dobijo tudi preprosta zdravila proti vnetju,« zdravljenje osteoartroze opiše profesor Tomšič.

Pri vnetnih revmatičnih boleznih pa je potek zdravljenja drugačen in je treba najprej umiriti vnetje. »Zdravljenje pri npr. bolniku z revmatoidnim artritisom je usmerjeno predvsem v umiritev vnetja. Običajno začnemo s kombinacijo glukokortikoida in metotreksata. Če to ne pomaga, uvedemo leflunomid, in če tudi potem še ni dobro, bolnika zdravimo z biološkimi zdravili.«

Marija Mica Kotnik Bolijo nas lahko veliki sklepi, kot so rame, kolki, komolci in kolena, hrbtenica, in mali sklepi, denimo prsti na nogah in rokah. (FotografijE: shutterstock) Zelo pomembna je hitra in natančna diagnoza, od te je odvisna učinkovitost zdravljenja. Pomembni so primerna tesna vadba, uporaba toplote oz. občasno hlajenje bolečega dela in redno razgibavanje vseh sklepov v polnem obsegu.