Ko škodi že drobtinica kruha

Nekateri podatki kažejo, da utegne imeti celiakijo kar 20.000 Slovencev, po svetovnih in evropskih študijah naj bi jo imelo približno od 0,5 do enega odstotka prebivalstva. Dolgo je veljalo, da je to zgolj otroška bolezen, danes pa vemo, da je enako pogosta pri odraslih, vendar se večkrat kaže z netipičnimi bolezenskimi znaki. 

Človek dolgo ni užival glutena, ker ni prideloval žit. Kot kažejo ugotovitve, so ljudje šele ob koncu ledene dobe na območju med današnjo južno Turčijo in Irakom začeli gojiti žita, ki vsebujejo gluten, pozneje pa so se te razširile povsod. Z načrtnim žlahtnjenjem so vzgajali sorte pšenice, ki so vsebovale vedno več glutena, saj prav ta (lepek) pekovske izdelke naredi bolj rahle, elastične in okusnejše. Kruh, pecivo in testenine, ki vsebujejo gluten, šele v zadnjem obdobju človekovega obstoja postajajo neke vrste osnovna oziroma vsakdanja hrana, vse bolj pa je jasno tudi, da uživanje teh stvari marsikomu lahko povzroča različne zdravstvene težave, najbolj znana in raziskana je celiakija.

To je posledica imunske reakcije telesa na gluten v žitih, predvsem v pšenici. Pri tem nastala protitelesa in imunske celice poškodujejo različne organe, največkrat tanko črevo, kar povzroči moteno prebavo hrane.

Prizadetost tankega črevesja

»Ob sumu na celiakijo najprej določimo značilna protitelesa v krvi, tj. protitelesa proti tTG ali EMA; njihova prisotnost je približno 90-odstotno občutljiva in natančna za diagnozo celiakije. V primeru povišanih protiteles moramo bolezen večinoma potrditi še z gastroskopijo in odvzemom vzorčkov sluznice tankega črevesja. Pri mikroskopskem pregledu teh vidimo, da površina tankega črevesja ni več močno nagubana in resičasta kot žamet, ampak zadebeljena in zglajena, polna vnetnih celic. S tem je njegova površina močno zmanjšana, in od tod izvirajo značilne težave pri prebavi hrane. V primeru nejasnosti si včasih pomagamo z določanjem značilnih genov za bolezen, največkrat pa to ni potrebno,« postopek odkrivanja oziroma diagnosticiranja celiakije pojasnjuje Jasna Volfand, dr. med., specialistka internistka iz Diagnostičnega centra Bled in dodaja, da je najpravilnejša pot ob sumu na bolezen pregled protiteles in/ali napotitev h gastroenterologu, ki bo izpeljal potrebno diagnostiko.

»Nikakor pa ni mogoče in smiselno postavljati diagnoze samo s poskusno dieto. Nekaj tednov poskusne diete brez glutena pri polno razviti celiakiji še ne prinese popolnega olajšanja in tako bi diagnozo prehitro zavrgli. Po drugi strani dieta z omejitvijo kruha in testenin pogosto odpravi tudi različne druge težave, saj celiakija ni edina motnja, pri kateri gluten škodi; v teh primerih bi bila diagnoza prenagljena in za bolnika preveč obremenjujoča. Vedeti moramo, da s poskusno dieto hitro zabrišemo značilne spremembe za celiakijo, tako da pri že vpeljani dieti opredelitev diagnoze celiakija ni mogoča,« pravi.

V ospredju težav pri celiakiji je največkrat prizadetost tankega črevesja: motena je prebava različnih hranil, zato se pojavljajo težave, kot so napenjanje, vetrovi, driska, v hudih oblikah tudi hujšanje. Zaradi slabega izkoristka hrane se pridružijo še slabokrvnost s pomanjkanjem železa ali drugih vitaminov, osteoporoza, pri otrocih zaostajanje v rasti. Bolniki so zaradi stalne aktivnosti imunskega sistema utrujeni, nerazpoloženi. Bolezen se lahko pokaže tudi samo na koži kot herpetiformni dermatitis, ko je najbolj moteč hud srbež z drobnimi vodenimi mehurčki po koži celotnega telesa, predvsem po hrbtu, zunanji strani rok in nog. Redkejše so bolezni na drugih organih (prizadetost živčevja, jeter, ledvic ali srca, okrnjeno delovanje imunskega sistema itd.).

Bolezen za zmeraj

Celiakija je za zdaj bolezen za vse življenje, a z njo se da živeti brez zapletov. Volfandova pravi, da jo zdravimo izključno z dieto. »Bolniki se morajo strogo izogibati vsem sledovom glutena, ki ga najdemo v vseh krušnih žitih: pšenici, piri, kamutu, rži, ječmenu, tudi ovsu je pogosto primešan. Stroga in natančna dieta odpravi vse težave v zvezi s celiakijo, obnovi se tudi črevesna sluznica. Dokazano je, da lahko škodi že količina, večja od 10 mg, kar je približno ena drobtinica kruha. Dieta je zato zelo zapletena, saj se primesi glutena v tako majhnih količinah pogosto pojavljajo v številnih drugih predelanih živilih, in prav izogibanje temu skritemu glutenu je za bolnike najzahtevnejše. Brez strahu lahko uživajo le izdelke, ki so naravno brez glutena in neobdelani (sadje, zelenjava, mleko, meso), od drugih pa le tiste, za katere je zagotovljeno, da ne vsebujejo sledi glutena, da so proizvedeni tako, da živilo ne pride v stik s pšenico.

To so večinoma izdelki posebnih proizvajalcev, ki pod strogim nadzorom izdelujejo samo brezglutenske stvari – kruh, pecivo in testenine iz drugih žit, ki so za te bolnike nenevarne, denimo koruza, ajda, proso, riž, kvinoja itd. Takšni izdelki so bistveno dražji od običajnih, kar je v današnjih časih za marsikoga velik problem. V nasprotju z večino evropskih držav bolniki v Sloveniji za to žal ne dobijo nikakršne pomoči ali olajšav,« pravi sogovornica in dodaja, da v družbi narašča zavedanje o bolezni, zato mnogi z nerazjasnjenimi težavami pomislijo na celiakijo.

Diagnoza je včasih žal postavljena tudi zgolj na pamet, le na podlagi izboljšanja zaradi diete ali na podlagi različnih neznanstvenih metod. Nekateri so tako po nepotrebnem obremenjeni s strogo dieto, ki morda niti ne bi bila potrebna. »Vemo namreč, da gluten oziroma krušni izdelki lahko povzročajo še druge težave,« pravi dr. Volfandova.

Ne glede na vse je treba vedeti, da nezdravljenje celiakije na dolgi rok lahko poveča možnost za razvoj rakavih bolezni, bodisi na prebavilih bodisi na imunskem sistemu – limfom. Njihova nevarnost je pri nezdravljenih bolnikih s celiakijo približno trikrat večja kot sicer, vendar je treba vedeti tudi, pravijo strokovnjaki, da se umrljivost ljudi s celiakijo po enem letu primerne diete izenači s preostalimi.