Občutljivost zob povzročajo različni dražljaji. To so najpogosteje zelo hladna ali vroča hrana in pijača, sladkarije, mrzel veter, lahko pa že samo dotikanje zob z jezikom ali nasprotnimi zobmi,« pravi Aleksandra Križaj Dumić, dr. dent. med., direktorica klinike Križaj, zobozdravstvenega in estetskega centra na Muljavi pri Ivančni Gorici. Na vprašanje, zakaj se pojavi občutljivost, odgovarja: »Zobje postanejo občutljivi, kadar so dražljajem izpostavljeni zobni vratovi ali pa je izpostavljen dentin. To je del zoba, ki je podoben kosti in je pri zdravih zobeh povsem prekrit s sklenino. Prek dentina se dražljaj prenese na zobno pulpo, ki je živi del zoba, ta pa nas opozori z bolečino. Lahko rečemo, da se pri starejših pogosteje pojavljajo občutljivi zobni vratovi, mlajši pa imajo občutljive zobe zaradi izpostavljenega dentina.«
Občutljivosti zob nemalokrat namenjamo premalo pozornosti. »Saj bo minilo,« si rečemo in počakamo na jutri, ko se bolečina, blažja ali močnejša, ponovi.
Gazirane pijače Strokovnjaki odsvetujejo dolgotrajno uživanje gaziranih pijač, ki vsebujejo fosforno ali citrično kislino, ki delujeta erozivno. Pri večini teh pijač je namreč erozivni potencial vsaj desetkrat večji kot pri sadnih sokovih, ugotavljajo. V reviji General Dentistry so bili že pred leti zelo kritični do gašenja žeje s takšnimi tekočinami. Zobozdravniki že vrsto let iz svoje prakse potrjujejo, da so erozivne spremembe pogostejše pri ljudeh, ki imajo v ustih večkrat kislo okolje. Mednje spadajo posamezniki, ki trpijo zaradi iztekanja želodčne vsebine v požiralnik, pogosteje bruhajo ali tisti, ki v ustih pogosteje ustvarjajo kislo okolje ravno zaradi – kislih gaziranih pijač. Erozivne spremembe navadno nastanejo na zobnih vratovih, torej na mestih, kjer se zob stika z robom dlesni. Tam je zaščitna plast sklenine najtanjša, in ko se raztopi, postane zob občutljiv za toplotne dražljaje. Tedaj se tudi pri ščetkanju zob pojavlja neprijetno skelenje.
|
Vzrok za občutljivost, pravzaprav pa za umik dlesni in preobčutljivost zobnih vratov je lahko vnetje ali zelo intenzivno ščetkanje, stalno navzoč zobni kamen ali precej redkeje poškodba, na primer povzročena s pirsingom. Lahko pa se občutljivost pojavi tudi zaradi žvečenja, nočnega stiskanja ali škrtanja. Sklenina je namreč na zobnem vratu tanka kot luska, zato se sčasoma odlušči in dentin, ki je pod njo, se razgali. Temu zobozdravniki pravijo abfrakcija. Kadar se razgaljeno področje bolj obrablja, lahko nastane vdolbinica, klinasti defekt, ki mu pravijo erozija. Občutljivost je lahko tudi posledica kislinske erozije. Kadar je okolje v ustih zelo kislo, se lahko pretirano obrabijo celo grizne ploskve zob. Kislinsko erozijo povzroča uživanje kisle hrane, ki se nam morda sploh ne zdi takšna (gazirane pijače, sadni sokovi, solate …), želodčna kislina pri želodčnih težavah, bulimiji …
Mehčanje usnja V Delovi dokumentaciji smo zasledili primer, ko so leta 1911 v jami v bližini Kopra odkrili spodnjo čeljust moškega, ki je živel pred 6500 leti. Od takrat je bila v zbirki tržaškega naravoslovnega muzeja. Več kot sto let ni pritegnila posebne pozornosti, vse dokler je ni začela proučevati ekipa jedrnega paleontologa Claudia Tuniza z mednarodnega središča za teoretično fiziko Abdus Salam. Povsem nepričakovano so odkrili, da je imel pračlovek razpoko na podočniku zalito s čebeljim voskom. »Zelo težko bi kdor koli prepoznal zobozdravstveni poseg s prostim očesom ali preprostim orodjem,« je pojasnil Tuniza. »Čeljust je bila pri nas 101 leto, ne da bi kdor koli opazil kaj nenavadnega na zobu.« Čebelji vosek so odkrili med proučevanjem čeljusti z različnimi tehnikami, kot sta rentgensko slikanje in uporaba ionskega pospeševalnika. Poškodba zoba ni nastala med žvečenjem hrane, znano je, da so praljudje z zobmi mehčali usnje in jih uporabljali pri izdelavi različnih predmetov, predvsem orodja. Z voščeno zalivko si je možakar verjetno lajšal bolečino, hkrati je bil njegov zob manj občutljiv. »To odkritje je verjetno najstarejši dokaz starodavnega zobozdravstva v Evropi,« je medijem dodal arheolog Federico Bernardini. |
Kar k zobozdravniku
Ali občutljivost lahko vodi do kariesa oziroma povzroči druge bolezni zob in ali je občutljivost zob tako nevarna, da je ukrepanje nujno? »Občutljivost zob ni bolezen, je simptom, ki lahko nakazuje začetno stopnjo kariesa ali pa začetke umikanja dlesni. Ko začutimo občutljivost, bi bilo smiselno ukrepati in stopiti do zobozdravnika,« pojasnjuje sogovornica.
stopnjo kariesa, ali pa začetke umikanja dlesni
Občutljivosti zmanjšati ali popolnoma odpraviti sami ne moremo. »Lahko jo za nekaj časa prekinemo, zagotovo pa se bo znova pojavila. Zato je najbolje, da se posvetujemo s svojim zobozdravnikom, ki nam bo znal najbolje pomagati,« pravi Aleksandra Križaj Dumić in dodaja, da nam zobozdravnik, h kateremu je priporočljivo iti vsaj enkrat na leto na kontrolni pregled, lahko svetuje, kateri pripomočki bi bili najboljši za nas, da bi dosegli optimalno stopnjo ustne higiene. Zobozdravnik lahko zaustavi začetni karies oziroma gnitje zob in prepreči, da bi nam zobje odmrli. Tako nas lahko reši tudi nepotrebnih hudih bolečin in drugih zapletov.
Pa še nekaj je dobro vedeti: kar 90 odstotkov vseh sprememb v ustih ne boli, zato odsotnost bolečine še ne pomeni zdravja.
