Poleg prehladnih obolenj, gripe in gripi podobnih bolezni so letos v porastu, predvsem med otroki, tudi bronhiolitisi, povzročeni z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so laboratorijsko potrdili precej več okužb z RSV kot lani: v prvih šestih tednih leta 2013 so potrdili 93 primerov okužb, v enakem obdobju lani 18. Pediatri opozarjajo starše dojenčkov in majhnih otrok, naj poskrbijo za preproste preventivne ukrepe in naj skušajo otroke čim manj izpostavljati možnim virom okužbe.
Čim manj stikov
»Za dojenčke so posebno nevarni respiratorni sincicijski virusi, ki lahko v prvih mesecih starosti celo ogrozijo življenje. Pri večjih otrocih RSV velikokrat povzroči samo običajen prehlad. Ker jim ne povzroča hudih težav, pogosto vseeno obiskujejo vrtec, hodijo v trgovine, na prireditve, k prijateljem in tako širijo virus. Drugače je z virusom gripe, ki povzroča zelo neprijetno bolezen v vseh starostnih obdobjih. Velikokrat se po gripi pojavijo še dodatni zdravstveni zapleti. Da bi se izognili tem boleznim, skušajmo otroka čim manj izpostavljati možnim virom okužbe. Mamicam, ki so doma na porodniškem dopustu, odsvetujemo, da bi starejšega otroka pošiljale v vrtec v času, ko krožijo virusi gripe in drugih obolenj. Prehlajeni otroci in odrasli naj ne obiskujejo družin, kjer imajo dojenčka. Z dojenčkom in majhnim otrokom v tem času tudi ne zahajamo v prostore, kjer se zadržuje veliko ljudi. Ne hodimo z njimi v trgovine,« je priporočila Lucija Gobov, specialistka pediatrije, iz dispanzerja za predšolske otroke v zdravstvenem domu Celje.
Najprej otroci, zaplet pri starih starših
Zdravniki opažajo, da v družini pogosto prvi zbolijo otroci, okužba pa se nato razširi še na druge družinske člane, starše in stare starše, pri katerih je lahko zaradi morebitnih kroničnih bolezni ali oslabljene odpornosti potek gripe težji in tudi z različnimi zdravstvenimi zapleti.
Najpogosteje se okužimo tako, da mikrobe vnesemo v telo z rokami ali z dihanjem, kadar smo v bližini bolnika, ki kiha ali kašlja. Otroci radi dajejo roke in različne predmete v usta in na ta način zanesejo v usta tudi mikrobe. »Veliko okužb bi lahko preprečili s pravilno higieno. Že majhne otroke učimo, da kašljajo in kihajo v papirnat robček ali rokav, če nimajo robčka pri roki. Zelo pomembno je umivanje rok, tako pri odraslih kot pri otrocih. Večjemu otroku tudi razložimo, naj v času bolezni ne prijema dojenčka, naj se mu preveč ne približuje in naj mu ne daje igračk. To je včasih zelo težko, a smiselno, saj s tem skrbimo za dojenčkovo zdravje – preprečimo lahko, da bi dojenček hudo zbolel ali moral celo na zdravljenje na intenzivno terapijo z respiratorjem,« je poudarila Lucija Gobov.
Če ni nujno, ne k zdravniku
V obdobju povečanega števila obolelih z gripo in s podobnimi boleznimi zdravstveni delavci priporočajo, da odložimo obiske pri zdravniku, ki niso nujni: obiske zaradi stanj, ki otroku ne povzročajo posebnih težav ali že dlje časa trajajo in se ne slabšajo. Tudi pri prehladnih obolenjih in gripi obisk pri zdravniku večinoma ni potreben. Otroku takrat ponudimo dovolj tekočine, znižujemo temperaturo, če je visoka in če se zato otrok slabo počuti. Po potrebi mu dajemo v nos kapljice. Če je kašelj suh in zelo dražeč, lahko otrokom, starejšim od dveh let, damo tudi sirup za pomirjanje kašlja.
Posebno pozornost za dojenčke
Poskrbimo, da zrak v sobi ni presuh in prevroč. Pediatri svetujejo, naj otroka peljemo k zdravniku, če temperatura po treh dneh ne začne upadati, če se slabša otrokovo počutje, če postane kašelj intenzivnejši, če hitro diha, če ga boli uho ali ima kakšne druge bolečine, če bruha, če se ob vročini pojavijo nenavadni izpuščaji ... »Posebna pozornost je potrebna pri dojenčkih, saj pri njih visoka temperatura ni nujno vodilni znak. Dojenčka je treba pripeljati k zdravniku tudi, če ima katerega od naslednjih znakov: če neutolažljivo joče (posebno če joče z visokim glasom), če je pretirano zaspan, če ga težko zbudijo in je tudi potem, ko je zbujen, apatičen ali nezainteresiran za okolico, če pospešeno diha ali stoka ob dihanju, če odklanja hranjenje več kot šest ur podnevi, če močno bruha ali če odvaja obilno tekoče, sluzasto ali krvavo blato ali če ima nenavadne izpuščaje,« je še opozorila pediatrinja Lucija Gobov.
Ali bo otrok zbolel in kako bo prebolel okužbo, ni odvisno le od povzročitelja, ampak tudi od njegovih obrambnih sposobnosti. Da bo imunski sistem dobro deloval, mora s hrano dobiti vse snovi, ki jih potrebuje – to mu zagotavlja zdrava in raznovrstna prehrana. Zelo pomemben je zanj tudi občutek, da je varen, sprejet in ljubljen, saj stresne situacije zelo oslabijo delovanje imunskega sistema in povečajo občutljivost za bolezni.
