Slovenijo je v minulih dneh zajel val ledeno nizkih temperatur, ki lahko resneje ogrozi zdravstveno stanje izpostavljenih slojev prebivalstva, to so predvsem otroci do 4. leta starosti, starejši od 75 let, ljudje s kroničnim obolenjem srčno-žilnega sistema in dihal ter tisti z duševnimi motnjami. Prav tako so bolj ogroženi tisti, ki delajo na prostem, in tisti, ki živijo v neustreznih bivalnih razmerah, na primer brezdomci. »Kadar nastopijo nizke temperature, so astmatični bolniki in ljudje, ki trpijo za kroničnimi obolenji dihal, občutno bolj ogroženi. Tem svetujemo, naj se zadržujejo v zaprtih prostorih, saj bi se jim stanje lahko poslabšalo. V hladnih obdobjih opažamo več astmatičnih napadov in primerov težkega dihanja,« nam je povedal dr. Peter Otorepec z Inštituta za varovanje zdravja RS.
Kdo je bolj ogrožen?
Seveda pa lahko nizke temperature ogrožajo vsakogar. Izpostavljenost se občutno poveča, če smo podhranjeni, saj takrat naše telo za vzdrževanje telesne temperature porabi veliko več energije. Otroci, mlajši od enega leta, zelo hitro izgubljajo telesno toploto in je ne ustvarjajo enako učinkovito kot odrasli, pri njih tako lahko še posebno hitro sledi podhladitev. Tudi telo starejšega človeka zaradi počasnejše presnove ustvarja manj toplote. Za vse sta problematična prevelik telesni napor v mrzlem okolju ter uživanje alkohola in drog, kar lahko zniža občutek za mraz in zaradi podhladitve povzročita večje poškodbe.
Po navadi spremenimo barvo
Prenizka telesna temperatura zniža sposobnost razmišljanja in koordinacije gibov. Žrtve se pogosto ne zavedajo resnosti položaja, kar lahko vodi v vztrajanje v mrzlem okolju in posledično v nastanek omrzlin. Te so lahko zelo boleče, izgubimo lahko občutek v prizadetem predelu, ki po navadi spremeni barvo. Najpogosteje omrznejo izpostavljeni deli telesa, kot so nos, uhlji, brada in prsti. »V osnovi poznamo tri faze podhladitve, najpogostejša je prva, pri kateri se dvigne pritisk in nastopi tresavica. Govorimo o sistemskih podhladitvah. Ob nadaljnji izpostavljenosti postanemo zmedeni in tresenje se poveča, srce nam začne razbijati in frekvenca dihanja se poveča. Kadar opazimo te znake, je najboljša rešitev, da gremo na toplo, domov, in se zavijemo v toplo odejo.«
Težava tudi veter
Veter pogosto še dodatno znižuje temperaturo, zato ga moramo upoštevati pri izbiri oblačil, preden se podamo na prosto. V tem času je zelo dobrodošla vodoodporna obutev, kapa, šal in rokavice pa so malone obvezni. Če se bomo oblačili v več slojih, bo zaščita učinkovitejša, saj bomo bolje izolirani. Priporočljivo je, da vrhnje oblačilo ne prepušča vetra. Če smo preveč oblečeni in nam je prevroče, lahko dosežemo nasprotni učinek, saj potenje odvaja toploto. Za konec velja omeniti tudi nevarne ledene površine: v obdobju nizkih temperatur se opazno poveča število zlomov rok, nog in kolkov, ki so posledica padcev. Tudi varnostne razmere na cestah so spremenjene, saj spolzkost vozišč onemogoča običajno vožnjo in zaviranje.
