Ko preveč 
vadbe bolj 
škodi kot 
koristi

Ljudje v razvitem svetu se večinoma premalo gibljemo, zato je sporočilo jasno: postanimo aktivni, hodimo na sprehode, premaknimo se! Pravzaprav vse je koristnejše od posedanja na kavču. A koliko telovadbe je dovolj? To je vprašanje, na katero strokovnjaki še vedno nimajo enotnega odgovora. Do zdaj je nekako veljalo: več ko se gibljemo, bolje je.

Več je hitro preveč

Toda nedavna danska raziskava, objavljena v strokovni reviji Journal of the American College of Cardiology, ugotavlja, da lahko ljudje, ki svoje telo preveč ženejo, na koncu izničijo pozitivne učinke telovadbe. Kdor s hitrim tempom teče več kot trikrat na teden oziroma več kot štiri ure na teden, je izpostavljen enakemu tveganju za prezgodnjo smrt kakor tisti, ki pretežno sedi in se komaj kaj razgibava. In ugotovitev raziskovalcev, ki so preverjali podatke več kot tisoč tekačev in netekačev iz obdobja 12 let, je zdržala celo tedaj, ko so upoštevali tudi oteževalne dejavnike, kot so srčna obolenja, diabetes, kajenje in uživanje alkohola.

Najnižje tveganje za zdravstvene težave so odkrili pri tistih, ki tečejo manj kot trikrat na teden s skupnim časom teka med eno in malce manj kot poltretjo uro pri počasnem ali zmernem tempu. Že tisti, ki so z zmerno hitrostjo tekli več kot poltretjo uro na teden (manj kot trikrat na teden), so bili izpostavljeni večjemu tveganju, kar je presenetilo tudi avtorje študije.

»Pričakoval sem, da so počasni tekači izpostavljeni zelo nizkemu tveganju,« pravi eden od avtorjev raziskave Jacob Marott iz københavnske bolnišnice Frederiksberg. »Presenetilo pa me je, da tekači, ki tečejo z zmernim tempom, niso imeli še nižjega tveganja. In če je to res, potem bi morali športni strokovnjaki to upoštevati pri postavljanju smernic za zdravo življenje.«

Prava mera

Marott in njegovi sodelavci so ugotovili, da je z višjim tveganjem za prezgodnjo smrt povezano tako življenje s premalo gibanja kakor tisto s preveč. Najbolj intenzivni tekači so podobno ogroženi kot lenuhi. Nekje vmes je magična količina gibanja, ki koristi srcu, kuri odvečne kalorije in pomaga uravnavati krvni sladkor. In kakor kažejo izsledki danske raziskave, je ta meja bliže spodnjemu delu telovadne krivulje kot zgornjemu.

To se ujema s čedalje večjo količino raziskav, ki kažejo, da je za telo koristnejša tako imenovana mikrovadba – visokointenzivne, a zelo kratke vaje – kakor dolgotrajne in ponavljajoče se vaje. To še vedno pomeni, da je nekaj telovadbe bolje kakor nič, vendar znanstveniki ugotavljajo, da več ni vedno bolje in da obstaja meja, ko slabosti teka premagajo njegove koristi.

Med negativne učinke teka spadajo spremembe strukture in funkcije srca ter ožilja: dosedanje raziskave so že pokazale, da so maratonci in kolesarji na dolge proge bolj izpostavljeni tveganju za nastanek abnormalnega srčnega ritma in razvoju prevelikega srca, ki je pri običajnih obremenitvah manj učinkovito pri črpanju krvi po telesu kot normalno velik organ.

Marott priznava, da je možno, da so na povišano tveganje strastnih tekačev za prezgodnjo smrt vplivali tudi drugi dejavniki, kot je izpostavljanje soncu, kar lahko privede do kožnega raka. S tem se bodo ukvarjale druge raziskave, pravi, a predlaga: »Če želite narediti kaj koristnega za svoje telo, ne pretiravajte. Nekaj ur teka na teden, razporejenega na največ tri dni, in to s počasnim ali zmernim tempom, je popolnoma izvedljivo. In dobro za zdravje.«