KDAJ ZDRAVNIKU?

Ko prestraši
 rdeča barva

Objavljeno 05. januar 2013 16.00 | Posodobljeno 05. januar 2013 16.00 | Piše: E. B.

Krvavitve iz nosu so pri otrocih po večini povsem nedolžne, a rdeča barva in grenek okus pogosto pretirano prestrašita.

Krvavitev iz nosu je običajno povsem nenevarna.

Krvavitev iz nosu: načeloma nedolžna, a za otroka travmatična nadloga! Povzroči jo lahko tako rekoč vsaka malenkost, od brskanja po nosu in preintenzivnega izpihovanja do udarca ali tujka, ki se znajde v neskončni globini ...

Mirni živci staršev so ključni za obvladovanje situacije

Skratka, povsem nedolžni dogodki lahko povzročijo nadlogo predvsem v starosti od dveh do desetih let in najpogosteje v zimskih mesecih, ko so prostori pogosto presušeni zaradi centralnega ogrevanja in pomanjkljivo prezračeni, krvavitev pa lahko otroka, predvsem zaradi grenkega okusa in kar preveč rdeče barve po obrazu, na smrt prestraši. Mirni živci staršev so zato ključni za obvladovanje situacije, njihov strah namreč lahko pri otroku sproži le nepotrebno paniko in tako onemogoči pregled ter iskanje vzroka krvavitve. Prva pomoč je povsem preprosta in običajno zadostna – zdravniško pomoč poiščemo le, če obstaja možnost, da je nos zlomljen, če se je otrok močno udaril v glavo, če je krvavitev silovita, če otrok krvavi tudi iz ušes in dlesni, če se mu vrti, je slaboten, ima občutno povečan srčni utrip, povišano temperaturo ali težave z dihanjem, če je v nosu tujek (tega nikoli ne odstranjujemo sami!). Če gre za običajno krvavitev, ki odraslim ne nažene strahu v kosti, otroka nežno pomirimo in posedemo (ne pa poležemo, kajti tako se le poveča krvni pretok v glavi, povrhu pa lahko kri zaide v grlo, kar pri mnogih spodbudi bruhanje), pod nosnicami pa mu pridržimo prst ali robec, da preprečimo kapljanje krvi, ki je običajno največji vir strahu. Mehka dela nosnic nato primemo s palcem in kazalcem ter ju tako držimo deset minut, če je otrok dovolj star, lahko to opravi sam. Pri tem je ključno mirovanje, zato mu medtem, če je treba, beremo, pojemo, mu omogočimo gledanje televizije ali ga drugače kratkočasimo. Otrok lahko po desetih minutah nadaljuje igro, a ta naj ne bo preveč poskočna in groba še vsaj nekaj ur, da se poškodovana žilica ne bi znova odprla. Najmanj nekaj dni pazimo, da si otrok ne brska po nosu in naj si ga ne izpihuje, če to res ni nujno, in če je mogoče, mu dodatno vlažimo spalnico in prostore, v katerih se igra. Če se krvavitev kljub vsem previdnostnim ukrepom znova pojavi v kratkem času, se posvetujemo z zdravnikom.

Krvavitve ponavadi brez resnega vzroka

Nekateri otroci pogosteje krvavijo iz nosu brez resnega vzroka, denimo težav s strjevanjem krvi: vzrok se preprosto skriva v anatomiji, točneje v žilah, ki so kdaj preblizu sluznični membrani in torej koži, zato lahko počijo že ob malce močnejšem udarcu ali pa celo med brskanjem po nosu. Če otroka ne moremo odvaditi iskanja zakladov, mu redno strižemo nohte, pri prepogostih krvavitvah pa lahko pomaga tudi zdravnik s preprostim posegom.

 

Deli s prijatelji