Veliko je revij in knjig z nasveti, kako preprečevati na primer bolezni srca in ožilja, nasvetov o ohranjanju in izboljševanju duševnega zdravja pa je bolj malo. No, delno s tem, ko skrbimo za telesno zdravje, skrbimo tudi za duševno. Tu mislim predvsem na duševne motnje, ki se razvijejo kot posledica telesnih bolezni. Tak primer bi bil skrb za zdravje srca in ožilja, ki ima pozitivne posledice tudi pri preprečevanju nekaterih oblik demence. Zagotovo pa samo to ni dovolj, treba je tudi bolj specifično poskrbeti za duševno zdravje, treba se je vprašati, koliko smo izpostavljeni stresu in kako skrbimo, da bi bile njegove posledice čim manjše. Koliko časa posvečamo službi, koliko pa družini, prijateljem? Kako pogosto si privoščimo sprehod z družino po gozdu? Res pa je včasih lažje skrbeti za telo kot za duševno zdravje. V trgovinah so na voljo kupi prehranskih dopolnil, ki naj bi preprečevala to ali ono telesno bolezen, nikjer pa ne morete kupiti časa za sprostitev, po možnosti lepo pakiranega v kapsulah. Tudi napotnice za sprehod v naravi vam vaš zdravnik ne more napisati. Skrb za duševno zdravje je torej bolj stvar prizadevanj vsakega posameznika,« pravi prof. dr. Rok Tavčar, dr. med., specialist psihiater iz Psihiatrične klinike Ljubljana.
Nadaljuje, da sta depresija in shizofrenija hudi duševni motnji, ki sta lahko povezani tudi z večjim tveganjem za samomorilno vedenje. Klinična slika depresije je večini sicer znana, gre za pretirano potrtost, izgubo volje in motivacije ter nezmožnost razveseliti se ob dejavnostih, pri katerih se je posameznik prej lahko. Poleg tega se pri depresiji, še pojasnjuje, pojavijo dodatni simptomi v smislu motenj spanja (nespečnost, zgodnje zbujanje) in apetita (večinoma kot pomanjkanje apetita in izguba telesne teže). Pri shizofreniji so simptomi drugačni, navadno se najprej pojavi pomanjkanje volje, zanemarjanje socialnih stikov, pozneje se pridružijo zaznavne motnje, navadno v smislu prisluhov, ter vsebinske motnje mišljenja, večinoma kot blodnje. To so prepričanja oziroma misli, ki so očitno napačne, a je oseba o njih povsem prepričana in je ni mogoče prepričati o nasprotnem z nobenimi dokazi. Samomorilno vedenje samo po sebi ni duševna motnja, je pa po navadi kateri pridruženo. Ne srečamo ga samo pri depresiji, ampak tudi pri boleznih odvisnosti, shizofreniji in blodnjavih motnjah, motnjah hranjenja in številnih drugih. »Dejansko že sama navzočnost katere koli duševne motnje poveča tveganje za samomorilno vedenje,« pove Tavčar.
Shizofrenija in marihuana Shizofrenija se navadno pojavi v obdobju pozne adolescence, pri moških nekoliko prej kot pri ženskah. Vrh zbolevanja je pri moških med 15. in 25. letom, pri ženskah pa med 25. in 35. letom. Razlogi za to razliko niso znani, menijo, da gre za vpliv hormonov (predvsem estrogena) na razvijajoče se možgane. Glede na omenjeno starost pojavljanja so raziskovali tudi morebiten vpliv marihuane in drugih psihoaktivnih snovi na pojav shizofrenije. Opravljenih je bilo več raziskav, vse pa so pokazale povečano pojavljanje shizofrenije pri ljudeh, ki so kadili marihuano v starosti okoli 16 let. Najverjetneje gre za vpliv THC, sestavine marihuane, na razvijajoče se možgane, ki so najobčutljivejši ravno v navedenem obdobju. |
Poudarek letošnjega svetovnega dne duševnega zdravja je na shizofreniji in kako živeti z njo. Eden od namenov svetovnega dne je opozarjanje in ozaveščanje pa tudi podiranje okvirov stigmatizacije. »Stigmatizacija je nedvomno še težava povsod po svetu in se le počasi zmanjšuje,« pojasni sogovornik. Pri shizofreniji so prvi znaki navadno neznačilni, človek popusti v svojih običajnih dejavnostih, opusti ukvarjanje s športom, zmanjša stike s prijatelji, pozneje popusti v šoli ali pri delu, po več mesecih ali letih pa se pojavijo še drugi značilni simptomi, na primer prisluhi. Vse to se navadno dogaja na prehodu iz adolescence v odraslost, ki je že sam po sebi dovolj težaven, zato ni presenetljivo, da se prvi simptomi shizofrenije dolgo ne opazijo, ko pa se, jih pogosto pripišejo normalnemu poteku odraščanja, tudi zdravnik jih lahko sprva zamenja za variacijo normalnega odraščanja. S tem se zamudi veliko časa in medtem duševna motnja napreduje. »Težava pri zdravljenju shizofrenije je v tem, da oboleli pogosto misli, da je z njim vse v redu, vzrok njegovih težav pa da je v drugih. Zato ne poišče pomoči, dokler se duševna motnja popolnoma ne razvije in ga začne hudo ovirati. Jasno je, da odlašanje z iskanjem pomoči in začetkom zdravljenja negativno vpliva na potek in možnost ozdravitve katere koli bolezni,« sklene prof. dr. Rok Tavčar in svetuje, da se je treba ob vsakem razvoju nenavadnih simptomov v pozni adolescenci ali zgodnji odraslosti obrniti na svojega zdravnika.