Ko nelagodje v črevesju povzroči nelagodje nasploh

To potrjuje tudi mag. Dejan Urlep, dr. med., specialist interne medicine iz Diagnostičnega centra Bled, ko pravi, da se bolečina ob sindromu razdražljivega črevesa (SRČ) »pogosto stopnjuje po jedi, ob stresu in se značilno zmanjša po odvajanju blata«. Gre za tako imenovano funkcionalno motnjo črevesa, za katero je značilna bolečina ali nelagodje v trebuhu, ki jo spremlja sprememba v pogostnosti odvajanja in v gostoti blata. Ljudje imajo krčevite trebušne bolečine, ki so različne jakosti in v različnih predelih trebuha. Pri ženskah se bolečina stopnjuje v predmenstrualnem obdobju. Ljudje imajo občutek napihnjenosti, pogoste vetrove, nekateri na blatu opažajo sluz in imajo nezadržno potrebo po takojšnjem odvajanju. Bolniki imajo lahko občutek, da danke ne izpraznijo popolnoma.

Velikokrat je kriv stres

Ob vsem tem obstajajo razlike med bolniki; kot pravi sogovornik, jih lahko glede na prevladujoč tip odvajanja blata razdelimo v tri skupine: tiste z drisko, tiste, ki so zaprti, in bolnike z izmenjavanjem zaprtja in driske. »Večina bolnikov v enem letu preide iz ene prevladujoče oblike odvajanja v drugo. SRČ imenujemo tudi spastično (krčevito) ali nervozno črevo, saj so težave pogosto povezane s stresom in tesnobo,« pravi Urlep, ki na vprašanje, koliko ljudi pri nas pesti ta nenevarna, a skrajno neprijetna bolezen, odgovori, da gre sicer zgolj za oceno, a ta znaša med 10 do 20 odstotki prebivalstva. Nekateri podatki kažejo, dodaja, da pogosteje zbolijo mlajši in ženske – te zbolevajo enkrat pogosteje kot moški. Bolezen je sicer res neprijetna in povzroča hudo bolnikovo zaskrbljenost, a strokovnjak poudarja, da ne povzroča posledic v prebavilih in ne vodi v resno bolezen, kot je na primer rak debelega črevesa in danke. »Bolniki s SRČ zaradi te bolezni ne umirajo prej,« potolaži dr. Urlep.

Zdravniki postavijo diagnozo na podlagi pogovora in pregleda bolnika. »Pri bolniku je smiselno opraviti nekaj osnovnih krvnih preiskav, določimo krvno sliko, vnetne kazalce, na primer sedimentacijo in CRP, biokemične krvne preiskave, ščitnične hormone, in opravimo preiskavo blata na bolezenske bakterije ter parazite. Ko so navzoče dodatne težave, kot so krvavitev iz danke, hujšanje, povišana telesna temperatura, zastoj v rasti pri otrocih, opravimo dodatne preiskave, predvsem endoskopske, in tako izključimo druga obolenja. Dodatne preiskave opravimo tudi, če je v družini kdo zbolel za rakom debelega črevesa in danke ali je kdo s kronično vnetno črevesno boleznijo ali so se težave s SRČ pojavile po 50. letu starosti. Pri bolnikih s SRČ je celiakija pogostejša, zato jo je smiselno s preiskavami izključiti,« pojasnjuje Dejan Urlep.

Vzrok ni pojasnjen

Vzrok za nastanek SRČ ni pojasnjen; bržkone obstaja več dejavnikov, pri različnih bolnikih lahko delujejo različni. Bolniki s SRČ imajo motnje v gibanju debelega in tankega črevesa, močneje zaznavajo normalno gibanje črevesja in bolečino v trebuhu, lahko imajo povečano število vnetnih celic v sluznici debelega in tankega črevesa in aktivacijo imunskega sistema sluznice, večina teh bolnikov ima SRČ z drisko. SRČ se pogosteje pojavlja v družinah in pri enojajčnih dvojčkih, kar kaže na možnost vpliva genetskih dejavnikov.

Veliko je tistih, ki bi si sami želeli odpraviti nelagodje v črevesju, zato je najbolj nujno in povsem razumljivo, da vsak človek zase ugotovi, kaj mu prija in morda škoduje, vendar to velja za vse, ne le za ljudi s funkcionalnimi motnjami prebavil, pravijo strokovnjaki. V vsakem primeru je najbolje po nasvet stopiti do zdravnika. »Dieta pri SRČ ni pomembna. Bolnikom svetujemo uživanje dovolj tekočin, izogibajo naj se kofeinu, alkoholu, lahko tudi mlečnemu (laktoza) in sadnemu sladkorju (fruktoza). Svetujemo uživanje dietetičnih vlaken (psylium, ispagula). Bolnikom z drisko težave zmanjšajo zdravila proti driski (loperamid), tistim s krči svetujemo zdravila proti krčem (hysocin, pepermintovo olje – vsebuje mentol, ki sprošča gladke mišice), tistim, ki so zaprti, svetujemo odvajala. Na težave s SRČ ugodno deluje uživanje probiotikov. Pri več kot polovici bolnikov se je za učinkovito pokazala vedenjsko kognitivna terapija (vrsta psihoterapije, op. a.), ki ugodno vpliva na stres. Pri bolnikih s hudimi simptomi lahko poskusimo zdravljenje z antidepresivi, ki imajo v nizkih odmerkih tudi protibolečinski učinek,« pravi mag. Dejan Urlep in dodaja, da nova spoznanja o različnih dejavnikih in posrednikih, ki so vključeni v nastanek SRČ, omogočajo razvoj novih zdravil. Ta veliko obetajo in bodo v prihodnje zagotovo vplivala na način zdravljenja SRČ.