A kdor se želi tako hraniti, mora poznati pravila, sicer si lahko škoduje. Čeprav naj bi nižal holesterol, ga odvsetujejo otrokom in mladostnikom, nosečnicam ter doječim materam: če je makrobitočen način prehranjevanja neustrezen ali ekstremen, lahko nastane pomanjkanje kalcija, železa, vitamina D in B12.
Makrobiotika skozi stoletja simbolizira harmonijo z naravo, spremljanje njenih ciklov in men, preprostost pri hranjenju, uravnoteženo prehrano in življenjski slog, ki ugodno vpliva na dobro in aktivno staranje. Je način življenja, ne gre samo za prehranjevanje, ampak način razmišljanja in izbora tistega, kar je za nas najbolje. Zato ljudje, ki živijo tako, veliko pozornosti namenjajo izboru živil in pripravi jedi.
Pomaga pri povišanem holesterolu
Makrobiotika temelji na rastlinski prehrani, žitih, sezonskih živilih in tistih z nizko vsebnostjo nasičenih maščob. Namenjena je ljudem, ki imajo povišan holesterol, svetujejo nutricionisti in obenem opozarjajo na tveganje, ki ga pomenita predvsem nezadostna obveščenost in poznavanje, ko se ljudje kar tako odločijo za makrobiotiko. Priporočljivo je uživanje ekološko pridelanih živil brez pesticidov, umetnih gnojil, konzervansov ali gensko spremenjenih živil, prednost imajo lokalna in sezonska. Med zaželena spadajo žita, stročnice, soja, zelenjava, alge, omejena je raba mlečnih izdelkov, mesa in obdelane (predelane) hrane, izogibati se velja sladkarijam, alkoholu, kavi, gaziranim sokovom in tropskemu sadju. Makrobiotična prehrana je bogata z vitaminimi, minerali in vlakninami, siromašna s holesterolom in nasičenimi maščobnimi kislinami ter ogljikovimi hidrati, zelo pomembno pa je, da ne pozabimo na zadosten vnos beljakovin, saj gre za prehranjevanje brez mesa, tega nadomešča tofu, ki je bogat s proteini, pa tudi živila, ki vsebujejo kalcij: v obroke velja vključiti morske alge, različne vrste fižola, brokoli in mandlje, ki so bogati s kalcijem, ki skrbi za čvrste kosti.
Ne instant hrani!
Pri makrobiotiki so najbolj zastopana žita, najmanj pa instant hrana, gotovi izdelki in meso. Čisti makrobiotiki jedo le zelenjavo in malo sadja, drugi tudi ribe in jajca, vendar zmerno. Oboji so videti bolje kot tisti, ki se ne hranijo v skladu s temi principi: imajo več elana, lepšo, bolj bleščečo in napeto kožo. Tak način hranjenja niža tveganje za srčne bolezni, hormonski status žensk se razlikuje od tistega žensk, ki ne jedo tako. Nič manj pomembna ni priprava hrane: večinoma jo kuhamo ali pečemo, vendar termično minimalno obdelamo, pogosteje se uživa surovo. Držati se je treba še nekaj pravil: jemo, kadar smo lačni, hrano dobro prežvečimo, da bi se bolje prebavila in hranila absorbirala, pripravljamo s spoštovanjem, pri pripravi velja upoštevati ravnotežje med jinom in jangom, jemo sproščeno. Jemo najmanj dva- do trikrat na dan, brez pretiravanja. Za pitje in kuhanje uporabljamo prečiščeno vodo. Ker je to način življenja, uporabljamo kozmetiko in oblačila iz naravnih materialov, smo redno telesno aktivni, najraje na soncu in zraku, ohranjamo čist dom, zlasti kuhinjo, v kateri je štedilnik pa plin ali drva.
Sezamovo in koruzno olje
Piramida makrobiotične prehrane se razlikuje od klasične prehrambne piramide: 50 do 60 odstotkov predstavljajo žita integralni riž, koruza, oves, pšenica, rž, ajda, ječmen, proso in druga. Žitarice imajo uravnotežen odnos med jinom in jangom; od 25 do 30 odstotkov je zelenjave, sveže, lokalno pridelane in sezonske; tretjino naj bi je jedli surove, preostanek pripravljene pa pari, skuhane, pečene ali dušene; od pet do 10 odstotkov so stročnice ali na primer tofu, tempeh, v to kategorijo spadajo tudi alge in druga morska zelenjava; od pet do 10 odstotkov dnevnega vnosa hrane naj bi bile juhe. Sadje je v makrobiotiki manj zastopano, zaželeno je sezonsko in lokalno pridelano. Občasno je sprejemljivo hrano osladiti s sladom, sol naj bo naravna morska. Uporabljajo se olja visoke kakovosti, predvsem nerafinirano sezamovo, koruzno in druga rastlinska.
Vsak, ki bi rad spremenil svoj način prehranjevanja, bi se moral najprej dodobra spoznati z makrobiotiko, prek seminarjev, predavanj, literature. Začetniki se morajo namreč veliko naučiti: od priporočenih živil in priprave do splošnih vsakdanjih življenjskih principov. Predvsem pa spreminjanje prehrambnih navad vpeljati postopoma, sicer lahko nastane pomanjkanje kalcija, železa, vitamina D in B12: ravno zato se tovrstna prehrana odsvetuje otrokom in adolescentom, nosečnicam in doječim materam.
