Astma je kronična pljučna bolezen, za katero po svetu boleha okrog 300 milijonov ljudi in tudi pri nas spada med eno najpogostejših pljučnih bolezni. Število bolnikov se zadnja leta povečuje, predvsem med odraslo populacijo in v razvitih državah. V tem delu sveta je tudi sicer te bolezni največ in za zdravstveni sistem predstavlja občutno finančno breme.
Za astmo je značilno vnetje dihalnih poti, ki mu za zdaj še ne poznamo vzroka. Možnosti, da boste zboleli za astmo, so večje, če je ta bolezen že v družini, verjetnost pa poveča tudi izpostavljenost alergenom in snovem, ki dražijo dihalne poti. Med glavne simptome astme spadajo predvsem piskajoče in oteženo dihanje, tiščanje v prsih in kratka sapa, pogost pa je tudi kašelj, ki je kot eden prvih znanilcev bolezni še posebej izrazit sredi noči in zjutraj. Kadar se simptomi izrazito poslabšajo, govorimo o astmatičnem napadu.
Poslabšanje simptomov sprožijo alergeni in dražeče snovi iz okolja, med katere spadajo na primer cigaretni dim, cvetni prah, izločki pršic ter virusi in nekatere bakterije, pa tudi stres in zdravila. Ob stiku z njimi se vnetje poslabša, dihalne poti se zožajo in poveča se izločanje sluzi. Kronično ponavljanje simptomov astme občutno zmanjša kakovost življenja, saj je bolnik neprestano utrujen, zaspan in velikokrat zaradi tega tudi nezmožen za delo in udeležbo v aktivnostih, ki sestavljajo vsakdanjik zdravega posameznika.
Intenzivnost bolezni se lahko skozi čas spreminja, na kar vplivata predvsem uspešnost in doslednost zdravljenja ter življenjski slog (izogibanje alergenom in dražljivcem, ustrezno spremljanje bolezni).
Zdravljenje astme
Način zdravljenja je v veliki meri odvisen predvsem od intenzivnosti simptomov bolezni.
Osnova za obvladovanje bolezni so inhalacijski glukokortikoidi, ki ublažijo vnetje, pogosta pa je tudi uporaba kratko ali dolgo delujočih bronhodilatatorjev agonistov beta 2. Ti skrbijo predvsem za širjenje dihalnih poti, saj sproščajo mišice sapnika. Bronhodilatatorji sicer lahko olajšajo simptome bolezni, vendar sami niso dovolj za njeno obvladovanje, saj ne zmanjšujejo vnetja dihalnih poti, zato se uporabljajo predvsem kot dodatno zdravljenje ob inhalacijskih glukokortikoidih.
Dihalne poti širijo tudi dolgo delujoči antiholinergiki, katerih dolgoročni vpliv na potek astme znanstveniki za zdaj še proučujejo. Možno je, da so ravno ta zdravila ključ do lajšanja simptomov pri vseh tistih, pri katerih kombinacija glukokortikoidov in bronhodilatatorev ni dovolj učinkovita.
Da je življenje astmatika lahko kakovostno in se v ničemer ne razlikuje od življenja zdravih, dokazuje astmatik in pulmolog, asist. mag. Željko Perdija, dr. med. Zavod Kinoks je z njim posnel intervju, ki si ga lahko ogledate zgoraj. |
Poslabšanja simptomov astme so za bolnika psihično in fizično zelo naporna ter v nekaterih primerih tudi življenje ogrožajoča.
Bolnikom se lahko zaradi njih zdi, da je bolezen neobvladljiva in da zaradi nje izgubljajo nadzor nad svojim življenjem. Zaradi nje ne morejo biti tako telesno dejavni, kot bi si želeli biti, zaradi pogostih bolniških odsotnosti jih ovira pri izobraževanju in karieri ter negativno vpliva na prav vse aspekte življenja. Neprestano so utrujeni in neprespani, hkrati pa vedno napeti in v strahu pred naslednjim astmatičnim napadom ter možnostjo, da bodo zaradi njega morali iti na urgenco.
Dnevi brez simptomov so za vsakega bolnika z astmo najdragocenejši. Prav zato je glavni cilj dolgoročnega obvladovanja astme zmanjšati intenzivnost in pogostost simptomov, zmanjšati verjetnost astmatičnih napadov, zmanjšati dolgotrajno zožanje dihalnih poti in omiliti stranske učinke zdravil.
Vedno do zdravnika
Zmerno poslabšanje astme se zdravi ambulantno, predvsem s povečevanjem odmerka zdravila in dodajanjem drugih protivnetnih zdravil in izločanjem morebitnih dodatnih dejavnikov, ki bi lahko bili krivi za poslabšanje (kajenje, odvisnosti, psihosocialne težave, virusna obolenja, izpostavljenost alergenom, predmenstrualna astma itd.), hujše poslabšanje astme pa večinoma zahteva urgentno hospitalizacijo v bolnišnici.
Tako zmerno kot tudi urgentno poslabšanje sta razlog za nujen razmislek o dosedanjem pristopu k obvladovanju bolezni oziroma njegovi spremembi.
Samozdravljenje s pomočjo bronhodilatatorja in uporabo protivnetnih zdravil je pomemben ukrep pri zdravljenju poslabšanja astme, vendar nikoli ne sme biti edini ukrep, saj je obisk zdravnika nujen, zlasti kadar se stanje kljub samozdravljenju še vedno hitro slabša.
| Britansko zdravniško združenje (The Royal College of Physicians, RCP) bolnikom z astmo priporoča uporabo vprašalnika, s katerim lahko določijo, ali je njihova astma urejena ali pa morda potrebujejo boljši nadzor bolezni. |
Vprašanja so:
Če ste na eno vprašanje odgovorili z ‘da’, je bolezen srednje dobro urejena, dva ali več pozitivnih odgovorov pa pomenita, da je nujno spremeniti oziroma izboljšati zdravljenje. Več o simptomih, življenju z astmo in o tem, kako se pripraviti na pogovor z zdravnikom, si lahko preberete na spletni strani www.thinkactbreathe.com ali na spletni strani Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije www.dpbs.si. |
