Kislinska erozija zob je težava, s katero se ubada vse več ljudi. Poleg kariesa, bolezni dlesni, odmika dlesni in prekomernega agresivnega ščetkanja zob je kislinska erozija eden izmed glavnih razlogov za občutljivost in skelenje zob. Gre za obrabo sklenine zaradi delovanja kislin nebakterijskega izvora. Kisline v nekaterih vrstah sadja, zelenjave, sadnih sokovih, kislih in sladkih gaziranih pijačah, energijskih napitkih, pa tudi vinih, lahko poškodujejo naše zobe.
Slina ima sposobnost nevtralizacije kislosti hrane in pijače, vendar ob zelo pogostem in količinsko velikem ter rednem uživanju teh postane njena funkcija nevtraliziranje kisline otežena. To vodi v mehčanje in raztapljanje trdih zobnih tkiv. Ker vedno več ljudi uživa hrano in pijačo z visoko vsebnostjo kislin, kislinska erozija v zadnjem času vedno bolj narašča tako pri otrocih in mladostnikih, pa tudi drugih starostnih skupinah.
Kako se kaže na zobeh?
Ob tem kemičnem procesu se izpostavi občutljiva zobovina (dentin), ki se nahaja pod sklenino. Posledica je občutljivost zob ob uživanju vroče ali mrzle hrane. Rahlo zbadanje ali kratka ostra bolečina se lahko zato pojavlja tudi ob vdihavanju mrzlega zraka ali med ščetkanjem. Razgaljen dentin je bolj rumene barve, mehkejši in kmalu lahko pride do nezaželenega estetskega videza zob. Zobje postanejo rumenkasto zabarvani. Sprednji zobje postanejo zaradi tanjšanja sklenine prosojni, lahko pa pride tudi do sprememb v obliki. Na površinah se pojavijo zaokroženi robovi in udrtinice. Poveča se krušenje zob. Ob napredovani obliki erozije lahko pride do spremenjenega griza in izrazitejše občutljivosti.
Kisline, ki povzročajo zmehčanje in izginevanje trde zobne substance sklenine, pa se ne nahajajo samo v pijačah in hrani, temveč tudi v nekaterih zdravilih, svoje lahko prispeva tudi želodčna kislina, ki zaide v ustno votlino ob bruhanju ali zgagi.
Preprečite še pred pojavom
Poskrbite, da kisle hrane in pijače ne zadržujete v ustih predolgo. Sadja ne sesajte in ne žvečite dalj časa. S tem zmanjšate čas škodljivega delovanja kislin v ustih. Uživanje kisle hrane omejite na glavne obroke, koristno je tudi, da zadnji obrok pred spanjem ne vsebuje prekisle hrane in tekočine.
Priporočljivo je, da kisle, sladke ali gazirane pijače ne pijete s počasnim srebanjem, temveč jo uživate po slamici, ki jo usmerite stran od ploskev zob.
Prehrana, ki vsebuje veliko kalcija, fluoridov in fosfatov bo zmanjšala erozivni učinek kisle hrane, zato je priporočljivo, da gazirane kisle pijače čim bolj omejite in jih raje nadomestite z vodo, nesladkanim čajem ali mlekom.
Ščetkanje zob takoj po zaužitju hrane ni priporočljivo, saj je takrat v ustih nizek padec pH in je sklenina takrat najmehkejša in najbolj izpostavljena poškodbam. S ščetko bi odstranili površinsko plast, ki so jo kisline zmehčale. Zato je ustreznejše, da si po obroku speremo zobe in ustno votlino z vodo ali ustno vodo s fluoridi, z umivanjem zob pa počakamo eno uro po obroku, ko se zaradi delovanja sline vrednost pH vrne na normalno raven.
Po obroku je priporočljivo žvečiti žvečilni gumi brez sladkorja ali nesladke oziroma nekisle pastile. S tem pospešimo pretok in izločanje sline in hitrejšo nevtralizacijo kislosti.
Pri preprečevanju nastanka in širjenja erozije je pomembna tudi ustrezna ustna higiena. Uporaba mehke zobne krtačke (z oznako soft, ultra soft) in nežne zobne paste brez abrazivnih delcev z visoko vsebnostjo fluoridov v kombinaciji s pravilno tehniko ščetkanja (s kratkimi krožnimi gibi od dlesni proti zobu) bo pripomogla k ohranjanju zdravih zobnih in obzobnih tkiv ter preprečila nadaljnje širjenje erozije.
Kadar so prisotne težave z občutljivostjo zob zaradi erozije, je priporočljiva uporaba ustnih vod z dodatki fluoridov, pozorni pa moramo biti na ustne vode in zobne paste z nizko vrednostjo pH, ki se jim moramo izogibati. V času občutljivih zob se izogibamo tudi beljenju zob oziroma na to obvezno opozorimo zobozdravnika.
Poskrbite za redne zobozdravstvene preglede. Zobozdravnik vam bo svetoval o pravilnem načinu vzdrževanja ustne higiene. Povprašal vas bo o prehranjevalnih navadah in spodbudil omejitev vnosa kislih pijač in konkretne hrane. Ocenil bo vaše stanje in stopnjo prizadetosti trdih tkiv. V začetnih stadijih kislinske erozije se prizadeta mesta zob premažejo s fluoridi, občutljivi zobje pa tudi s posebnimi premazi, ki nekoliko zmanjšajo skelenje. Ob velikih erozijah se lahko naredijo plombe. Če je prizadetost zob zelo obsežna, se takšna stanja sanirajo s protetičnim zdravljenjem, kot so prevleke, onleji ali zobne fasete.
Skrb vzbujajoče je to, da so med najpogostejšimi uživalci kislih pijač otroci in mladostniki. Zato moramo biti nanje še posebno pozorni in omejiti vnos hrane in pijač z nizkim (kislim) pH. Poskrbeti moramo za ustrezno in zdravo prehrano ter primerno ustno higieno. Izjemno pomembni so redni obiski pri zobozdravniku, kajti izguba trdih zobnih tkiv je nepovratna.
Mineja Žgavec, dr. dent. med
