Sedeč življenjski stil je eden izmed glavnih razlogov za povečano pojavnost nenalezljivih kroničnih bolezni. In če je sedenje oziroma telesna neaktivnost dejavnik tveganja za nastanek bolezni, je gibanje dober preventivni ukrep. Teza, ki temelji na preprosti logiki, tu zdrži. Gibanje je zdravo. Nič novega. Bolj zanimive so ugotovitve, ki potrjujejo, da telesna aktivnost blagodejno vpliva na potek in simptome že nastale bolezni. Tedaj gibanje ni več le preventivni ukrep, ampak tudi oblika zdravljenja. Če združimo latinski besedi kinesis, ki pomeni gibanje, in therapeio, ki pomeni zdravljenje, dobimo nov termin – kinezioterapija. Da bi razumeli, kako lahko telesna aktivnost pripomore k zdravljenju bolezni, se najprej obrnimo na vrhunski šport. Trenerji in športniki že desetletja proučujejo vpliv telesne aktivnosti na fiziologijo (delovanje) in posledično tudi morfologijo (strukturo) telesa. Telo ob obremenitvi vselej skuša ohraniti ravnovesje, zato se nanj odzove s prilagoditvami. Te so akutne (trenutne) in kronične (trajne). Prav zadnje so bile za športnike vedno najbolj zanimive, saj so omogočile doseganje čedalje boljših rezultatov. Domena športne znanosti je torej ugotoviti, kakšen dražljaj (trening) bo spodbudil želeno prilagoditev. Najbolj očiten dokaz za to vzročno-posledično zanko je npr. povečanje mišične mase. Za doseganje trajnih prilagoditev pa je potreben hormonski odziv.
Vpliv hormonov
Hormoni so tisti, ki najbolj narekujejo spremembe v delovanju telesa. Na delovanje hormonov vplivajo številni notranji in zunanji dejavniki in eden izmed najpomembnejših je prav telesna aktivnost. Hormoni oziroma procesi, ki jih uravnavajo, seveda vplivajo na naše zdravstveno stanje in tako lahko telesna aktivnost pozitivno vpliva na potek in simptome bolezni. Naloga kinezioterapije je prepoznati, katere metode, obremenitve, intenzivnosti in trajanje vadbe bodo prinesle fiziološke prilagoditve in ugodno vplivale na bolezen. Kinezioterapija tako združuje dognanja iz športne in medicinske stroke.
Vadbeni program
Kinezioterapevtska obravnava poteka v obliki vadbenega programa, ki ga glede na značilnosti in stopnjo bolezni oblikuje kineziolog. Pri tem prilagaja omenjene parametre vadbe, da bi dosegel optimalen učinek na delovanje telesa. Po končanem zdravljenju pa z ustreznim vadbenim programom pripomoremo k hitrejši in uspešnejši vrnitvi v vsakdanje življenje, saj je običajno telesna zmogljivost zaradi bolezni in tudi zaradi samega zdravljenja na precej nižji ravni kot prej. Kinezioterapija je koristna pri različnih boleznih: srčno-žilnih, metabolnih, nevroloških, rakavih obolenjih, osteoporozi itd.
Učinke najlaže predstavimo na specifičnih primerih iz posameznih skupin bolezni.
Srčno-žilne bolezni
Glavni začetni kazalec povečanega tveganja za nastanek resnejših težav s srčno-žilnim sistemom je hipertenzija (povišan krvni pritisk). Dva izmed pomembnejših ukrepov pri zdravljenju povišanega krvnega pritiska pa sta ravno povečanje telesne aktivnosti in zmanjšanje telesne mase. Vadba ima na krvni pritisk takojšen učinek. Ta se po vadbi zniža in lahko ostane znižan do 24 ur. Pojav imenujemo povadbena hipotenzija. Dobra strategija za vzdrževanje nižjega krvnega tlaka je torej vsakodnevna telesna aktivnost. Pri tem je bilo ugotovljeno, da ima intervalna aerobna vadba večji učinek. Pritisk pa znižuje tudi ustrezno načrtovana vadba za moč.
Sladkorna bolezen
Pojavnost sladkorne bolezni tipa 2 strmo raste. Pri tem so glavni dejavniki tveganja neustrezna prehrana, prevelika telesna teža in telesna neaktivnost. Ti dejavniki lahko pripeljejo do nezadostnega izločanja inzulina in zmanjšano občutljivost za inzulin, posledica česar je povečano izločanje glukoze (sladkorja) v kri in zmanjšan privzem glukoze v mišice. Rezultat je povišan krvni sladkor. Nasprotno pa redna telesna aktivnost (vadba za vzdržljivost in vadba za moč) povečuje občutljivost za inzulin in tako znižuje krvni sladkor. Hkrati pripomore h kontroli oziroma vzdrževanju ustrezne ravni krvnega sladkorja. Še ena prednost redne telesne aktivnosti je, da vpliva na dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni, saj je tveganje za miokardni infarkt in kap pri sladkornih bolnikih močno povečano.
Nevrološke bolezni
Telesna aktivnost je lahko koristna tudi za nevrološke bolnike. Pri parkinsonovi bolezni je smiselno vadbeni program začeti v čim zgodnejši fazi. Vanj je pomembno vključiti predvsem vaje za gibljivost, vzdržljivost, moč in senzorično-motorični nadzor. Vadba za gibljivost pomaga zmanjševati parkinsonsko rigidnost – togost oziroma zakrčenost mišic, ki vodi v porušeno telesno držo. Senzorično-motorična vadba običajno vključuje vaje za ravnotežje in korekcijo korakov. Zanimiva strategija je tudi ples ali vadba ob glasbi, saj ta deluje kot zunanji narekovalec ritma. Z vadbo za vzdržljivost ohranjamo delovno sposobnost, ki je pri bolnikih običajno znižana. Vadba za moč lahko izboljša nadzor nad mišičnimi kontrakcijami (krčenjem).
Rakava obolenja
Rakava obolenja in zdravljenje lahko močno oslabijo telesno zmogljivost. Z redno vadbo med zdravljenjem ohranjamo zmogljivost, mišično in kostno maso, zmanjšamo slabost in utrujenost ter tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni in osteoporoze. Redna telesna aktivnost lahko tako izboljša možnost za preživetje, olajša naporno zdravljenje in zmanjša tveganje za ponoven pojav bolezni. Pri raku dojke lahko z vadbo povrnemo gibljivost v ramenskem sklepu, ki je zmanjšana zaradi metode zdravljenja.
Kinezioterapija v Sloveniji
Kinezioterapija se po vzoru iz tujine počasi uveljavlja tudi na domačem trgu. Z ustanovitvijo podiplomskega študijskega programa kineziologija, smer kinezioterapija, na fakulteti za šport smo pridobili strokovno usposobljen kader za izvajanje kinezioterapevtskih storitev. Diplomanti fakultete pa so na trgu ponudili celoten spekter storitev pod blagovno znamko Gibalna klinika.
Gibanje je zdravo in gibanje zdravi.
* Dane Nemac je profesor športne vzgoje.