Povprečen človek zdaj že nekako ve, da sladke oziroma dodatno sladkane pijače niso ravno koristne za zdravje. Prav nasprotno: njihovo uživanje povezujejo z debelostjo in razvojem sladkorne bolezni tipa 2. A kljub temu jih še vedno radi pijemo, pa naj gre za sladkane pijače, sadne sokove ali mleko. Raziskovalci z ameriške univerze Tufts v Massachusettsu pa so se lotili še nečesa zanimivega: pogledali so, kje na svetu popijejo največ sladkih pijač in kje najmanj. In kakor so zapisali v poročilu v znanstveni reviji PLOS One, lahko to, kaj pijemo, pokaže, od kod prihajamo, katere narodnosti smo, iz katerega družbenega razreda, včasih pa nakaže celo spol pivca oziroma pivke.
Sok in mleko za bogate
Avtorica študije Gitanjali Singh, profesorica na fakulteti za prehranske znanosti omenjene univerze, je pojasnila, da so v raziskavi pijače, ki vsebujejo sladkor, razdelili v tri velike skupine: (dodatno) sladkane pijače, 100-odstotni naravni sadni sokovi in mleko. Pri prvih gre za napitke, ki v slabih dveh decilitrih in pol (natančneje 237 mililitrov, kar je osem unč – gre pač za ameriško raziskavo) vsebujejo najmanj 50 kilokalorij iz sladkorja. Sem so uvrstili tudi sadne pijače, ki ne vsebujejo sto odstotkov sadja in vsebujejo dodani sladkor.
Zbiranje in obdelovanje podatkov Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) iz 187 držav je bil gigantski podvig, pravi Singhova, to jim je vzelo več let. Pokazalo pa se je nekaj zanimivih trendov. Na primer pri pitju naravnih sadnih sokov: višji ko je bruto domači proizvod (BDP) države, več sadnih sokov bodo spili njeni državljani. Na vrhu lestvice uživalcev sadnih sokov se je tako znašla Nova Zelandija, na dno pa se je uvrstila Eritreja.
Podobno je bilo pri mleku: bogatejša ko je država, večja je poraba mleka. Največ mleka na prebivalca spijejo Švedi in Islandci, in sicer po 1,6 porcije na dan (ena porcija je 250 mililitrov), se pravi štiri decilitre na dan. Za njimi so Finci z 1,3 porcije (325 ml) na dan. Američani ga zaužijejo le 0,69 porcije (172,5 ml) , najmanj pa ga spijejo v Severni Koreji.
Razlike v letih in spolu
V vzhodni Aziji popijejo najmanj dodatno sladkanih pijač – Kitajska je zasedla zadnje mesto –, medtem ko so se na vrhu seznama znašli prebivalci karibskih držav Trinidada in Tobaga ter Barbadosa, še posebno mlajši moški, ki na dan spijejo kar 850 ml (3,4 porcije) sladkih pijač. Pri uživanju dodatno sladkanih pijač obstaja tudi opazna razlika v letih: mlajše odrasle osebe imajo raje gazirane sladke pijače, starejše pa raje spijejo kozarec mleka.
Ne glede na to, od kod prihajajo, ženske po 65. letu spijejo najmanj sladkih pijač. Na drugem koncu pa so ljudje med 20. in 39. letom: moški iz tega starostnega obdobja imajo najraje dodatno sladkane pijače, ženske pa raje posežejo po sadnih sokovih.
»Uživanje sladkanih pijač je bilo večje v državah s srednje visokim BDP in manjše v državah z nizkim in visokim BDP,« pojasnjuje Singhova. Z drugimi besedami, v bogatih in revnih državah je bila poraba sladkanih pijač precej nizka, v družbah, ki so v procesu »prehranske tranzicije od tradicionalne do predelane hrane«, pa je njihova poraba v hitrem porastu.
