MALIGNA OBOLENJA

Kdaj in kako pogosto na preventivne preglede

Objavljeno 09. junij 2015 09.00 | Posodobljeno 09. junij 2015 09.00 | Piše: M. F.

Ker je za uspešno zdravljenje rakavih obolenj ključna pravočasna diagnoza, imajo preventivni pregledi in testiranja izjemno pomembno vlogo.

Pregledi, ki odkrivajo raka v zgodnji fazi in s tem omogočajo uspešno zdravljenje te nevarne bolezni, so vse bolj napredni, hkrati pa se pri ljudeh glede njih poraja vse več vprašanj. Največkrat, kdaj jih opraviti prvič, koliko časa naj med mine med njimi in seveda tudi, katerih nikakor ne gre izpustiti.

Prepogoste preglede namreč odsvetujejo celo zdravniki. Prav zato dr. Wayne J. Riley, predsednik ameriškega zdravniškega združenja niza, katerih pet je obveznih in kako pogosto jih opravljati.

Rak dojk

Ameriško društvo Rak (The American Cancer Society) je že pred časom predlagalo, da bi ženske po 40. letu starosti morale enkrat letno opravljati mamografijo. Priporočilo ameriške organizacije za preventivo (U.S. Preventive Services Task Force), ki deluje pod okriljem tamkajšnje vlade, pa se glasi, da bi enkrat letno mamografske preglede morale opravljati ženske v starosti od 50 do 74 let, v 40. pa naj bi bili ti pregledi prostovoljna izbira.

Ker je zaradi različnih dejavnikov tveganja za pojav raka dojk sicer primernost mamografskih pregledov težko opredeliti zgolj glede na starost, pri nas velja, da se prvi preventivni pregled dojk priporoča ženskam, ki so dopolnile 50 let in ne sodijo v skupino s povečanim tveganjem za to obolenje, kar pomeni, da v ožjem sorodstvu nimajo raka dojke in prvega otroka niso rodile komaj po 30. letu starosti.

Za mlajše je mamografija priporočljiva, kadar so se že zdravile zaradi raka dojk, imajo v ožji družini to bolezen, če so prvič rodile po 30. letu starosti ali se na njihovih dojkah pojavljajo benigne spremembe. Sicer je pri mlajših mamografski test manj zanesljiv, saj so dojke še pod vplivom hormonov.

Rak debelega črevesa in danke

Na voljo je več testov, s katerimi je mogoče odkriti raka debelega črevesa, ki tudi v Sloveniji postaja vse pogostejši in tudi usoden, za uspeh zdravljenja pa je ključno prav njegovo zgodnje odkritje. Načinov za to je več: pregled blata, sigmoidoskopija (metoda, s katero pregledajo danko in spodnji del črevesja) in kolonoskopija (postopek, med katerim pregledajo celotno debelo črevo).

V starosti od 50 do 74 let je kolonoskopija priporočljiva vsakih deset let, pregled blata vsako leto, sigmoidoskopija vsakih pet let. A tudi te starosti so zgolj okvirne in odvisne od družinske anamneze, načina življenja, zlasti prehranjevanja in pojavnosti polipov na sluznici debelega črevesa in danke.

Rak materničnega vratu

Tako imenovani test PAP (Papanicolaouov test), ki odkriva to obliko raka, je priporočljiv od 21. leta. Ženske po tridesetem lahko izberejo kombinacijo PAP-testa in testa za HPV-virus, povzročitelja raka materničnega vratu. Tak kombiniran pristop odkrije okoli 97 odstotkov primerov raka materničnega vratu. Testiranje za virus HPV je pomembno tudi za nadzor uspešnosti operativnega zdravljenja. 

Med posamičnimi testiranji naj bi pretekla tri leta. Za ženske, starejše od 65 let, ki nimajo nikakršnih težav, ti testi niso več potrebni.

Rak prostate

Raka na prostati odkrivajo s tako imenovanim krvni testom PSA (Prostate-specific antigen). Ker gre za vse bolj pogosto obliko raka, je omenjeno testiranje priporočljivo za moške, stare od 50 do 69 let.

Raziskave sicer kažejo, da kar trije moški od štirih, ki imajo povišane vrednosti prostatnih antigenov PSA, v resnici nimajo raka prostate, medtem ko eden od petih, ki ima normalne vrednosti PSA, raka prostate ima. Prav zato se znanstveniki trudijo, da bi odkrili bolj zanesljive načine testiranja in tako moške zavarovali pred omenjeno obliko raka.

Rak jajčnikov

Rak jajčnikov običajno prizadene ženske v meni, lahko pa se pojavi tudi pri mlajših. Gre za maligno obolenje enega jajčnika ali obeh. Ker ne povzroča nikakršnih simptomov, je v večini primerov odkrit šele, ko se razširi z jajčnikov drugam in je zdravljenje oteženo ter pogosto neuspešno.

Med dejavnike tveganja sodijo starost (tveganje je večje po 50. letu starosti), jemanje peroralne kontracepcije, število porodov (ženske, ki niso rodile, so bolj ogrožene, z vsakim nadaljnjim porodom je tveganje manjše) in genske predispozicije.

Prav zato britanska humanitarna organizacija Ovarian Cancer Action svetuje ženskam, ki so že dopolnile 50 let in niso nikoli rodile, da vsaj vsaka tri leta opravijo preventivni pregled za to obliko raka.
 

Deli s prijatelji