Utrujeni na delu? Mentalna utrujenost je najizrazitejša ob dveh popoldne, strokovnjaki trdijo, da tedaj telo in možgani potrebujejo odmor. »S študijo smo skušali ugotoviti, ali del dneva vpliva na odločitve, ki jih sprejemamo in na storilnost. Predpostavili smo, da možgani v nekem delu dneva pričakujejo več nagrade kot v drugem. Tedaj, ko je želja po nagradi najvišja, na osnovi dnevnega biološkega ritma delujejo bolje,« sporočajo z avstralske univerze Swinburne. Tamkajšnji znanstveniki trdijo, da je za to odgovorna skupina živčnih celic v možganih, ki tvorijo levi putamen. Ta del centralnega živčevja je ključen za nagrajevanje, njegovo dejavnost pa so preverjali ob 10., 14. in 19. uri.
Voditeljica študije Jamie Byrne je skupaj s kolegi pod drobnogled vzela 16 moških, ki so morali izpolnjevati preproste miselne naloge. S pomočjo magnetne resonance so spremljali njihove možganske aktivnosti. Rezultati so pokazali, da je omenjeni predel možganov najmanj dejaven ob dveh popoldne, kar pomeni, da je mentalna aktivnost tedaj najnižja.
Boljše zjutraj kot zvečer
Tudi psiholog Eric Baker se strinja, da je miselne naloge najbolje opravljati zjutraj, tiste , ki ne zahtevajo veliko miselnih naporov, pa pustiti za popoldne in zvečer. »Razumevanje mehanizma za nagrajevanje pojasnjuje, kako privlačna je za ljudi v nekem trenutku nagrada, ki sledi opravljenemu delu, kamor sodi tudi lastno zadovoljstvo nad uspehom,« pojasnjuje Jamie Byrne. Kadar je putamen aktivnejši, smo bolj motivirani za opravljanje nalog, kadar pa manj, pade tudi motivacija. To je posledica utrujenosti, ki je najizrazitejša prav ob dveh popoldne, ko je storilnost na delavnem mestu praviloma najnižja. Zato je tedaj primeren kratek počitek.
Ključno je tudi spanje
V ZDA izvedena študija je pokazala, da vsak šesti zaposleni vsaj enkrat na teden zjutraj zaradi preobremenjenosti in pomanjkanja spanja presliši budilko. V študiji je sodelovalo 1500 posameznikov. 76 odstotkov teh utrujenost občuti vsak dan in priznavajo, da zato slabo opravljajo svoje naloge. »Zaposleni, ki spijo premalo, imajo slabšo koncentracijo, težje premagujejo stres in težje sprejemajo odločitve, kar seveda vpliva na njihovo storilnost. Edino zdravilo je primerna količina spanja,« je povedala avtorica študije Jennifer Turgiss.
