Kašelj je nenaden in lahko tudi večkrat ponavljajoč se varovalni refleks, pojasnjuje prim. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., spec. druž. med., iz Zdravstvenega doma Ljubljana: »Povzroči, da se iz velikih dihalnih poti očistijo tekočina, dražeče snovi, tujki in mikrobi. Kašelj je lahko hoten, torej zavestno sprožen, ali pa nehoten, refleksen. Sprožilec je lahko dušenje, zaradi tujka ali otekle sluznice, kajenja, onesnaženega zraka, astme, gastrointestinalnega refluksa, zatekanja sluzi iz sinusov po zadnji steni žrela, kroničnega bronhitisa, pljučnega tumorja, srčnega popušča in nekaterih zdravil.«
Kašlja, pa čeprav se zdi nepogrešljiv spremljevalec obolenj, ki jim najraje, a pogosto zmotno, rečemo kar sezonska, ne gre vedno jemati zlahka. Kot opozarjajo strokovnjaki, moramo vedno biti pozorni na njegovo trajanje in druge lastnosti: je produktiven, se pojavlja samo v določenih delih dneva, ali med kašljanjem tudi kaj izločamo, denimo sluz, gnoj ali kri? Če smo sicer zdravi, nas običajno doleti akutni kašelj, ki ga lahko povzročajo virusna in bakterijska vnetja zgornjih dihalnih poti, ki zajamejo nos, obnosne votline ali sinuse, žrelo in grlo, lahko trpimo za virusnim ali bakterijskim vnetjem sapnika in sapnic, lahko pa bolehamo za pljučnico.
Do osem tednov
Pri virusnih obolenjih se pojavlja značilen suh kašelj, ki je zelo dražeč in nam zaradi naprezanja povzroči celo bolečino v trebušnih mišicah in prsnem košu, pri bakterijskih okužbah pa je največkrat produktiven, s sluzjo. Pri prvem se bomo zdravili z veliko tekočine, počitkom – telesna dejavnost bo le spodbudila kašelj! – in uživanjem vitaminov, pri drugem pa nam bo zdravnik predpisal antibiotik. Akutni kašelj običajno traja od dva do osem tednov, po ozdravitvi osnovne bolezni se začne umirjati in sčasoma izzveni. Če v izpljunku opazimo kri ali se kašelj poslabšuje, povrhu pa se nas poloti še visoka telesna temperatura, težko lovimo sapo, smo oslabeli in nam srce hitro bije, pa nikar ne odlašajmo z obiskom pri zdravniku. »V zvezi z nalezljivimi boleznimi ima kašelj žal tudi negativno vlogo,« opozarja sogovornica. »S pomočjo kašlja se namreč nalezljive bolezni širijo z že obolelega posameznika na nove gostitelje. Aerosol, najbolj drobe kapljice, ki nastajajo pri kašlju, naj bi se po meritvah raziskovalcev širil do meter daleč od kašljajočega posameznika!«
Kašelj je lahko tudi simptom pljučnice: pri tej se vnamejo pljučni mešički, ki kri oskrbujejo s kisikom, bolezen pa povzročijo tako virusi kot bakterije. Znaki bolezni se pojavijo že nekaj ur po okužbi, sploh virusno pljučnico pa je mogoče napačno označiti za katero drugo vnetje. Znaki virusne pljučnice so običajno slabo počutje in mišična oslabelost, oteženo dihanje, suh kašelj, rahlo povišana telesna temperatura. Bakterijsko je lažje prepoznati: pokaže se s povišano temperaturo, kašljem, ki ga lahko spremlja gnojni izmeček, mrzlico, težkim dihanjem, bolečinami v prsih, zadihanosti tudi ob mirovanju. Pozorno je treba spremljati predvsem dojenčke in starostnike, pri katerih so lahko simptomi slabše izraženi in je morda potrebno bolnišnično zdravljenje. V primeru virusne pljučnice zdravnik navadno predpiše le protibolečinska sredstva in zdravila za zbijanje vročine, bakterijska pa se ozdravi z antibiotiki.
Domača lekarna
Največkrat pa si lahko pomagamo sami, počitek je nujen, prav tako veliko tekočine in lahkih ter zdravih živil. Naše babice so prisegale na žajbljevo mleko, ki pomiri razdražena dihala. Nekateri prisegajo na črno redkev, ki jo prerežemo na pol, jo izdolbemo in vanjo vlijemo med – postavimo na kozarec in pustimo čez noč, da se mešanica medu in redkve nakaplja; uživamo po žličkah. Vsi poznamo sirup iz smrekovih vršičkov, toda ali ste vedeli, da so zdravilne tudi trobentice v medu? Povprašajte, ali je kdo pripravil mešanico čez poletje, in prosite za pokušino! Mnogi uživajo tudi med, v katerem se je prej kopala čebula, nekateri na žličko medu posujejo timijan, tretji pa prisegajo na mešanico mletega ingverja, limonovega soka in medu. Tudi z najrazličnejšimi čaji si lahko pomagamo, najbolj pomagajo bezgov, timijanov in metin.
A kot opozarja prim. dr. Kopčavar Gučkova, kašlja ne gre preprečevati za vsako ceno: »Ker je naravni zaščitni refleks, je njegovo preprečevanje za vsako ceno lahko tudi škodljivo. Produktivni kašelj čisti dihala in bi v nasprotnem primeru sluz, ki ostaja v dihalih, lahko ovirala dihanje. Na zdravila za preprečevanje kašlja pomislimo, kadar je suh, zelo dražeč, ko preprečuje spanje, povzroča bruhanje itn.«
In še, izogibajte se hladnemu zraku, mrzlim in suhim prostorom. Vlažnost prostorov, vsaj spalnice, naj bo med 45 in 54 odstotki, pri doseganju idealne stopnje si lahko pomagate z vlažilnikom. Če vas kašelj draži ponoči, si privzdignite vzglavnik. Redno prezračujte prostore in skrbite za ustrezno higieno, da preprečite širjenje okužbe. Če ste kadilec, se vsaj med prebolevanjem bolezni ognite cigaretam.
