Kar godi prebavi,
 godi razpoloženju

Ta naj bi vsakodnevno vsebovala svežo zelenjavo in sadje. Nekateri strokovnjaki priporočajo tri kose različnega sadja na dan. Spomladanska utrujenost je navadno posledica enolične, pravzaprav revnejše zimske prehrane. Poleg tega, da v hladnem obdobju leta zaužijemo manj sveže zelenjave in sadja, zaradi česar nam lahko začne primanjkovati nekaterih mikro- in makroelementov – torej tudi vitaminov in mineralov – smo manj aktivni in na svežem zraku. Med posledicami, ki jih vse to pusti na organizmu, so ob slabši telesni zmogljivosti in oslabljenem imunskem sistemu tudi lenobna presnova, neredna prebava, celo zaprtost. Posledice zime torej občutimo najrazličneje, mnogih se polasti slaba volja.

Kaj dobro dene prebavi?

Za več energije so naši predniki, ki niso imeli na pretek toliko presnega sadja, kot ga imamo mi, in sicer v vseh letnih časih, poznali dobra domača zdravila. Priročnik Zdravilne rastline navaja kislo zelje in repico, korenje, sem in tja tudi jabolka in hruške, ter različno suho sadje, suhe slive in fige. Zato: »Če dobro pogledamo vso to zbirko in učinke, nam bo jasno, da vse to godi prebavi in presnovi. V kislem zelju in repi so močne kisline, ki osvežujejo in delujejo na boljše izločanje prebavnih sokov, korenček je bogat s karotinom, suhe fige in slive pa so znano odvajalo.«

Vsak dan je priporočljivo užiti najmanj 400 g sadja in zelenjave. Ta čas so krepčilne najrazličnejše vrste južnega sadja, ki poskrbijo tudi za izdatno zalogo vitamina C, denimo pomaranče, grenivke, mandarine. Za odpravo spomladanskih nevšečnosti je na razpolago tudi spomladanska zelenjava, ki godi prebavi: hren, regrat, mlade koprive in rman, špinača, beluši, radič, zgodnja solata, redkvice, rabarbara, kar vse pospešuje prebavo.

Za tiste, ki so nagnjeni k slabokrvnosti, je priporočljivo, da poskrbijo za dovolj železa, ki je poleg mesa v suhih slivah in stročnicah.

Poživila: da ali ne

Naravna poživila, kot je denimo kava, delujejo proti občutku izčrpanosti kratek čas in običajno sta pozneje utrujenost in zaspanost samo večji. Za več energije je bolje poseči po banani, datljih, oreških, celo čokoladi, ki poleg ugodja zaradi serotonina, hormona sreče, krepi psihično ravnovesje. Ob omembi serotonina, katerega tvorba je pozimi manjša, velja opozoriti na vitamin D, ki nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov in je pomemben za zdravje. Strokovnjaki menijo, da je njegovo pomanjkanje povezano tudi z depresijo, ki spremlja spomladansko utrujenost. Če se nam zdi, da je zima izčrpala zaloge, skušajmo stanje čim prej popraviti z daljšimi sprehodi na prostem in ustreznejšo prehrano. Bogati viri so polnovredno mleko in fermentirani izdelki iz njega, avokado, surovo maslo, polnomastni siri in skuta, rumenjaki in ribe.

»Ne pozabimo na zajtrk. Dal nam bo zagon za jutranje delo in zmanjšal lakoto za kasnejše obroke. Tako bo energija bolje razporejena,« svetuje asist. mag. Nena Kopčavar Guček, specialistka družinske medicine.

Več sonca in kisika

Za to, da si telo čim prej opomore in nabere moči, je priporočljivo čim večkrat iti ven. Na sonce. Na zrak. »Pogosto tudi zračimo prostore,« pravi Nena Kopčavar Guček. »Več kisika bo zbistrilo naše možgane, izboljšalo koncentracijo in pregnalo spomladansko utrujenost.«

Velja, da se kljub občutenju hitre utrujenosti in slabega razpoloženja, ko nam je vse odveč, spravimo v akcijo. Če v prav nobeni od telesnih dejavnosti ne uživamo na polno ali nam je v veselje, potem vsaj hodimo. Splošna zdravstvena priporočila glede gibanja so dvajset minut na dan najmanj pet dni na teden. Ustavljajmo se čim manjkrat in težimo k temu, da bi bila vsaj enkrat tedensko vadba napornejša in daljša od pol ure. Morda lahko preidemo na lahek tek.