Z novim šolskim letom se znova odpira debata o preobremenjenosti otrok. S čim in koliko so preobremenjeni oziroma ali sploh so? Kdaj je preveč šole, kdaj treningov in drugih dejavnosti, morda celo domačega dela? Kako razporediti obveznosti, da bo ostalo dovolj časa za sprostitev, druženje s prijatelji in, ne nazadnje, za lenarjenje?
Otroci se morajo hitro naučiti krmariti med obveznostmi, ki jim jih nalagajo šola in starši, mnogi pa k temu dodajo še številne obšolske dejavnosti. Če jim uspe vse to uravnotežiti, lahko zmorejo vse, vendar si pogosto naložijo preveč.
Načini učenja
Osnovnošolci so preobremenjeni ob ocenjevalnih obdobjih, ko so preverjanja znanja pri vseh učnih predmetih. Težave imajo tisti, ki nimajo ustreznih učnih navad ter strategij učinkovitega učenja. Tako ne zmorejo pomniti in osvojiti velike količine podatkov, ki niso medsebojno povezani ali jih niso pridobili z izkustvenim učenjem. Na drugi strani pa aktivno učenje ne povzroča obremenjenosti. »Aktivno učenje pomeni, da otroci sami iščejo podatke, jih primerjajo, povzemajo bistvo, iščejo ključne besede, postavljajo vprašanja, se samosprašujejo, razpravljajo o učni snovi, jo povedo s svojimi besedami, narišejo, se učijo s sošolcem v paru ali v skupini ter sami usmerjajo svoj učni proces. To vpliva na poglobljeno razumevanje učne snovi, na boljšo zapomnitev ter zadovoljstvo, kar poudarjajo tudi ugotovitve nevroznanstvenih raziskav,« pravi prof. defektologije Tanja Černe iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana. Povedano na kratko, učenci, ki se aktivno učijo, redno izpolnjujejo šolske obveznosti in imajo razvite učne navade, s preobremenjenostjo zaradi šole nimajo težav.
Kaj pa takrat, ko imajo toliko obšolskih dejavnosti, da jim zmanjka časa za učenje ter za vse drugo, kar je pomembno v življenju? V tem primeru je naloga staršev, da mu svetujejo, naj najprej opravi vse obveznosti za šolo, potem je prost. Ta čas lahko izkoristi za prostočasne dejavnosti ali za igro s prijatelji, branje … Poleg tega je treba obšolske dejavnosti izbirati otrokovi starosti, sposobnostim in seveda željam primerno, sicer lahko hitro začutijo pritisk in pretirano obvezo.
»Menim, da v predšolskem obdobju ne potrebujejo dodatnih interesnih dejavnosti. Čas, ki ga preživijo v vrtcu, je vsebinsko bogat, saj zajema gibanje, učenje jezika, spoznavanje umetnosti, družbe, narave in matematike, ki so opredeljene v kurikulumu za vrtce. V predšolskem obdobju je pomembno, da ima otrok popoldne čas za spontano igro v domačem okolju, v bližini staršev, ki so mu na razpolago za pogovor, bližino ali skupno ustvarjanje,« pravi sogovornica, prepričana, da otrok v tem obdobju potrebuje predvsem starše.
Ko je treningov preveč
V osnovni šoli se jim začne krog interesov širiti, pogosto jih je več, kot jih lahko razvijejo. Tu je zelo pomembna vloga staršev, ki naj skupaj z otrokom izberejo raje manj kot preveč dejavnosti. »Najbolje je izbrati tiste, ki so organizirane znotraj ur, ki jih otrok preživi v oddelkih podaljšanega bivanja, ali ob takih urah, da jih otrok lahko čim bolj samostojno izpelje. To pomeni, da gre na dejavnost ter iz dejavnosti sam ter je pri tem gibalno aktiven. Ob tem se uči načrtovanja časa in odgovornosti. Pomembno je, da z obšolskimi dejavnostmi ni preobremenjen in da ima čas za učenje ter spontano igro ali druženje z vrstniki ter družino.«
Koliko naj bo teh dejavnosti, je težko posplošiti, saj ima vsak otrok svojski razvoj ter vsaka družina drugačen tempo in drugačne vrednote. »Potrebuje zlasti občutek zaupanja ter pogovora. Poleg tega se začnejo starejši otroci uveljavljati v krogu prijateljev ter pri interesnih dejavnostih, ki so jim skupne, na primer v športu ali glasbi,« pravi Černetova in doda, da se vprašanje preobremenjenosti pojavi pri tistih, ki se zgodaj začnejo resno ukvarjati s športom, glasbo ali plesom. Ob vsakodnevnih treningih lahko začne zmanjkovati časa, vendar se zdi, da so tako zaposleni otroci uspešni tudi v šoli.
Pomen delovnih navad
Starši imajo pomembno vlogo pri odločitvi, koliko obveznosti naj si naprti otrok, pa tudi pri tem, kako naj osvoji delovne navade, ki mu bodo v veliko pomoč pri opravljanju vsakodnevnih obveznosti, bodisi doma, v šoli ali na treningu. Že v predšolskem obdobju začne pridobivati delovne navade, posluša navodila, vztraja pri dejavnostih, pospravi za seboj, daje predloge ter je kreativen. S pridobivanjem odgovornosti pri skrbi zase ter za okolje se pripravlja tudi na šolo. S poslušanjem navodil ter s skrbjo za skupno dobro ne skrbi samo za lastne potrebe, temveč se uči živeti v skupnosti. »Pomembno je, da se vsako noč dobro naspi, saj se med spanjem vzpostavljajo in ohranjajo novopridobljene nevronske mreže. Čez dan naj se veliko giblje, saj gibanje vpliva na zapomnitev, prekrvitev in preskrbo možganov s kisikom ter posledično na učenje.«
Ko se obremenitve povečajo, se pogosto zgodi, da starši prevzamejo del šolskih bremen. »Preobremenjeni so s skrbjo glede šole ter učnih dosežkov, ker si želijo, da bi bil otrok uspešen, da bi prišel na čim boljšo srednjo šolo ter imel s tem dober start v življenju,« pravi sogovornica. Opozarja, da starši pozabljajo, da je treba pomagati le pri tistih predmetih, kjer so težave. Za druge naj skrbi sam. Čim starejši je otrok, več odgovornosti naj prevzame. Če bodo pravilno razporejene, s preobremenjenostjo ne bo težav.
Harmonični razvoj Otroci, ki so zgodaj osvojili delovne in učne navade, imajo jasen cilj ter razvito notranjo motivacijo, so uspešnejši. »Vprašanje pa je, ali gre tu za ambicije staršev ali za ambicije otrok. Ali ima tak otrok kaj časa, ki ni izpolnjen z obveznostmi, napori in pričakovanji? Ali je v dnevu, tednu, mesecu ali letu sploh lahko sproščen, se lahko razvija v lastnem ritmu, harmonično na vseh področjih? Je dovolj v stiku s starši, ki nudijo temeljno varnost in trdnost, ali je pretežno odvisen od učiteljev in trenerjev, saj z njimi preživi večino svojega časa?« pravi Tanja Černe. |
