RAZISKAVA

Kako tonemo 
v sen

Objavljeno 16. april 2012 14.05 | Posodobljeno 15. april 2012 10.39 | Piše: Mišo Renko

Raziskave kažejo, da se nas spanec loteva večinoma počasi in v različnih stopnjah.

Koliko spanja potrebuje človek? Pes in otrok potrebujeta več kot 10 ur spanja. Foto: Shutterstock

Največ težav s spanjem imamo običajno takrat, ko vemo, da moramo čim prej zaspati, vendar nam to nikakor ne uspe. Ko si tega najmanj želimo, pa tako prijetno potonemo v sen, da še sami ne vemo, kdaj nas je vse skupaj doletelo. Kako pravzaprav sploh zaspimo?

V sen počasi

Znanstveniki se že nekaj let ukvarjajo z iskanjem nekakšnega čudežnega stikala, ki naše možgane preklopi iz budnosti v spanje. Raziskave kažejo, da imamo očitno vgrajeno tako imenovano drsno stikalo, saj v sen tonemo večinoma počasi in v različnih stopnjah.

Ko ležimo v postelji z zaprtimi očmi, se naši možgani počasi odklapljajo od zunanjega sveta. V nekem trenutku preklopijo na spanec, ki se začenja s prvim obdobjem plitvega sna, preide v globljega in nato v REM-spanje, ko začnemo sanjati.

Naprave, ki merijo delovanje možganov, so pokazale, da se pri spuščanju v spanec možganski valovi alfa začnejo spreminjati v valove teta, dokler ne dosežejo valovanja delta, ki velja za frekvenco globokega spanca. »Ne vemo, kaj je tisto, kar človeka zaziblje v sen. Znamenito štetje ovac ali razmišljanje o nečem prijetnem včasih pomaga, vendar ne vedno. Pri naših poskusih smo ugotovili, da najtežje zaspijo tisti, ki se najbolj trudijo,« pravi Scott Campbell, raziskovalec spanja in vodja laboratorija na univerzi Cornell.

Koliko je dovolj?

Spanje je nujno za ohranjanje normalnih telesnih funkcij. Omogoča obnovo telesnih tkiv, med spanjem se tudi izločajo razni hormoni in pomembne snovi za normalno delovanje imunskega sistema, poleg tega pa ima vlogo tudi pri pomnjenju. Dokazano je, da pomanjkanje spanja zmanjšuje sposobnost koncentracije in pomnjenja.

Če premalo spimo, se težje zberemo in tudi počutimo se slabše. Znanstveniki niso popolnoma gotovi, koliko spanja je človeku dovolj. Najdlje spijo dojenčki, do 16 ur, otroci od treh do petih let od 11 do 13 ur, od šestih do 12 let pa osem do 10 ur. Za odrasle velja povprečje od sedem do devet ur, a nekaterim zadostuje že par ur, drugi pa ne morejo delati, kadar spijo manj kot osem ur. Tudi živali imajo zelo različne potrebe po spanju. Medtem ko rjavi netopir spi skoraj 20 ur na dan, sta žirafi dovolj le dve uri, krava in slon pa sta zadovoljna že, če spita samo štiri ure. 

Deli s prijatelji