Če vam pozvanja biološka ura in ste še brez otrok, najbrž velikokrat slišite pripombe o tem, kakšno veselje predstavlja starševstvo. Otroci so dar, zaklad in prinašajo neizmerno veselje. Morda ste slišali tudi drugo plat medalje: prav starševstvo naj bi namreč skrajšalo življenje.
Kaj pravi znanost
Ne gre zgolj za fizične spremembe, ki jim je med nosečnostjo in porodom izpostavljeno telo matere, temveč tudi za neštete neprespane noči, neprestano skrb in neštete nadure, ki zagotavljajo primeren materialni položaj.
Hormon stresa kortizol je pri preobremenjenih posameznikih v telesu prisoten v mnogo večji količini in starši so nedvomno med njimi. Posledici tega sta med drugimi oslabljena odpornost in povišan krvni tlak.
To pa ni edini vpliv starševstva na zdravje. O tem, ali starševstvo pomeni daljše ali krajše življenje, pa znanost ni soglasna.
Ena plat medalje
Res je sicer, da doprinese k staranju, kar nekateri strokovnjaki pojasnjujejo z dejstvom, da ima naše telo omejene sposobnosti in bi bil vsak atom energije, ki ga starši namenjajo svojim otrokom, sicer namenjen ohranjanju zdravja in obnovi organov.
V leta 2006 na Poljskem zaključeni študiji, katere izsledke je povzela publikacija American Journal of Human Biology in je pod drobnogled vzela podatke o rojstvih med letoma 1886 in 2002 (torej je upoštevala obdobje 116 let), so strokovnjaki prišli do zaključka, da mati z vsako nosečnostjo in porodom v povprečju izgubi kar 95 tednov svojega življenja.
Visok krvni tlak, z nosečnostjo pogojena sladkorna bolezen in druge težave so bili glavni krivci, svoje je pridala še neprimerna hrana med nosečnostjo in dojenjem, ko telo matere potrebuje prehransko in kalorično bogatejšo hrano, teh zahtev pa tudi v sodobnem svetu mnoge mame ne dohajajo.
Druga plat
Nekatere druge študije pa so se dokopale do povsem drugačnih zaključkov. Tista, ki so jo leta 2016 izvedli na univerzi Kalifornija, je namreč dognala, da imajo ženske, ki prvič zanosijo v kasnejših letih, 11 odstotkov več možnosti, da bodo dočakale 90 let v primerjavi s tistimi, ki prvič zanosijo pred 20. letom starosti ali tik po njem. In to še ni vse: matere z dvema otrokoma so po njihovih dognanjih živele dlje od mam, ki so imele enega, res pa je, da je bilo to zaznati le med belkami.
Ti izsledki so nedvomno spodbudni, čeprav vzročno-posledična povezava še ni povem jasna. Znanstveniki domnevajo, da so ženske, ki odlašajo s prvo nosečnostjo, bolj izobražene in v boljšem materialnem položaju, kar jim omogoča izdatnejšo skrb za zdravje. Poleg tega naj bi bilo telo ženske, ki zmore dve nosečnosti ali več, že v osnovi odpornejše in močnejše.
Prepričljivejše odgovore, kako starševstvo vpliva na življenjsko dobo, prinašajo študije, ki so se osredotočale na hormon oksitocin, znan kot hormon povezanosti in nežnosti ter se sprošča tako med razvajanjem s partnerjem kot med ljubkovanjem otroka. Raven oksitocina v ženskem telesu znatno naraste med nosečnostjo in dojenjem, pod njegovim vplivom pa je že zgolj s prisotnostjo tudi novopečeni očka.
Količina tega hormona po porodu in po zaključku dojenja seveda upade, a že vsako uspavanje, crkljanje ali igra z otrokom znova povzroči njegov porast in s tem pozitivno vpliva tako na kakovost kot na dolžino življenja.
Leta 2012 izvedena študija, v kateri je sodelovalo 21.000 staršev, ki so imeli težave s plodnostjo, in je potekala devet let, je pokazala, da je bilo pri tistih, ki so končno postali starši (biološko ali s posvojitvijo), za četrtino manjše tveganje za smrt v primerjavi z onimi, ki so ostali brez otrok.
Druga študija, ki je ob pomoči zapisov od leta 1749 do 1912 prevetrila skupnost ameriških amišev, je dokazala, da se je življenjska doba staršev daljšala sorazmerno s številom otrok.
Bogatejše je daljše
Ne glede na stoletje, starševstvo je težka naloga s preštevilnimi izzivi in mnogi starši najbolj cenijo ure, ki jih preživijo brez družbe otrok. A življenje, h kateremu se vračajo, torej tisto, v katerem čas preživljajo s svojimi potomci, je obogateno prav zaradi njih. In bogata življenja so se že velikokrat izkazala tudi za najdaljša.
