Uspeh ne zagotavlja sreče, velja pa obratno: sreča prinaša uspeh, trdi profesor s Harvarda Shawn Achor. »Najpogostejša napaka posameznikov je brezglavo norenje proti uspehu zato, da bi postali zadovoljni oziroma srečni,« pravi Achor in dodaja, da to dokazujejo izjave, kot so: »Srečna bom, ko bom napredovala« ali »Srečen bom, ko dobim višjo plačo«.
Številne raziskave so pokazale, da so ljudje, ko končno dosežejo uspeh, le kratkoročno zadovoljni in si kmalu zadajo nov cilj v upanju, da jih bo ta osrečil še bolj kot prejšnji. A kot trdi Achor, občutek sreče povečuje uspeh, sam uspeh pa na srečo ne vpliva. Vsaj ne dolgoročno.
Srečni so uspešni, uspešni niso srečni
»Če se nekdo lahko pripravi do tega, da poveča svoj optimizem, poglobi socialne vezi in okrepi srečo, bo vsak svoj dosežek doumel kot uspeh in bo zato vedno zadovoljen, takšen pa bo vedno znova uspešen,« poudarja Achor.
Temu pritrjujejo strokovnjaki v trgovinski panogi, ki so opazili, da dosegajo optimistični trgovci do 20 odstotkov boljše poslovne rezultate prvo in kar 57 odstotkov boljše rezultate drugo leto zaposlitve v primerjavi s pesimističnimi kolegi. »Že študentje, ki želijo uspeti, bi morali manj skrbeti glede ocen in se bolj posvečati optimizmu ter sreči,« pravi Achor in dodaja, da ima osebnostno stališče velik vpliv na ocene in na življenjske uspehe na sploh.
Splet dejavnikov
Za konec Achor dodaja, da kar 75 odstotkov dolgoročnega uspeha temelji na optimizmu in sreči, ki izhajata iz vere, da lahko s svojim delovanjem nekdo veliko spremeni. Pomembno vlogo pri tem pa igrajo tudi socialne vezi. Te so ključne pri premagovanju stresa.
