Pomanjkanje gibanja v kombinaciji z dolgotrajnim sedenjem lahko povzroči na desetine kroničnih bolezni, med drugimi tudi depresijo. Ta se pojavlja celo pri ljudeh, ki so sicer v odlični kondiciji, a na delu dolgo sedijo.
Še druge posledice
Prav tako dolgotrajno sedenje povečuje verjetnost za prezgodnjo smrt. »Ta dejstva je do zdaj potrdilo več kot 10 tisoč znanstvenih raziskav,« opozarja ameriški znanstvenik Joseph Mercola ter dodaja, da neaktivnost povečuje tveganje za slabo splošno zdravje za 114 odstotkov, tveganje za alzheimerjevo bolezen za 82 odstotkov, za raka maternice in debelega črevesa pa za 66 oziroma 30 odstotkov.
Ob tem se tveganje za razvoj depresije poveča za 150 odstotkov. Predolgo sedenje ima na zdravje enak vpliv kot kajenje: tveganje za raka pljuč povečuje za 50 odstotkov, za raka debelega črevesa za 30 odstotkov, več kot osem ur sedenja dnevno pa verjetnost za sladkorno bolezen tipa 2 poveča za 90 odstotkov.
Težava v osnovi
»Treba se je zavedati, da sedenje na zdravje vpliva na različne načine, osnovni vpliv, ki velja za najškodljivejšega, pa je povezan s strukturo molekul, ki se aktivirajo med stanjem. Že 90 sekund po tem, ko vstanete, se začno gibati mišice in se aktivirajo sistemi, ki predelujejo ter uporabljajo sladkor, trigliceride v krvi in holesterol. Večina teh je pod vplivom inzulina in ena glavnih prednosti gibanja je izboljšanje občutljivosti inzulinskih receptorjev, zaradi česar se samodejno zmanjšuje odpornost proti inzulinu,« pojasnjuje Mercola ter dodaja, da prekomerno sedenje onemogoča oskrbo telesa z gorivom ter upočasnjuje presnovo.
V tem se skriva odgovor, zakaj ima večina neaktivnih ljudi težave s krvnim sladkorjem, krvnim tlakom in povišanim holesterolom. Tu so še druge kvarne posledice, ki se pojavljajo: bolečine v hrbtu in vratu, v zapestjih in rokah, kar vodi do kroničnih bolezni. Znanost zatrjuje, da je na molekularni ravni naše telo zasnovano tako, da je ves dan v gibanju in da je aktiven organizem sam sposoben oceniti, koliko gibanja še potrebuje in kdaj je čas za počitek.
Kratki odmori, velik učinek
Prav zato sedenje nikakor ne bi smela biti celodnevna aktivnost. Izogibajte se mu, kolikor je le mogoče, se vsakih 50 minut, ki jih preživite na stolu, z njega dvignite vsaj za pet minut, se malo sprehodite ter napravite nekaj počepov. Tako boste spodbudili pretok krvi in aktivirali mehanizme, ki bodo izničili učinke sedenja.
