Veliko je dokazov o tem, kako pretežno sedež življenjski slog kvarno vpliva na zdravje odraslih. Le malo raziskav pa se ukvarja s tem, kakšne posledice ima za zdravje otrok. Prav ena od njih, ki jo je skupaj s kolegi izvedla Ali McManus, gostujoča profesorica na univerzi Britanska Kolumbija, pa je dokazala, da predolgo sedenje pri otrocih že v eni sami epizodi spremeni pretok krvi v arterijah, kar je prvi korak k resnim srčnim obolenjem.
Dejstva
Dandanes osem let stari otroci v povprečju vsak dan presedijo približno osem ur in pol, trend pa se nadaljuje tudi v najstniškem obdobju. Sedenje tako izpodriva prepotrebno gibanje, kar je zlasti zaznavno pri deklicah. Prav zato se je omenjena raziskava osredotočila na deklice, stare od devet do 12 let. Med temi so jih izbrali deset.
Znanstvenike je predvsem zanimalo, kaj se po nekajurnem sedenju zgodi z njihovimi srčno-žilnimi funkcijami. Pretekle raziskave pri odraslih so pokazale, da predolgo sedenje kvarno vpliva na arterije, saj se prenehajo širiti, to pa ovira pretok krvi po telesu, dvigne se krvni tlak kar vodi v bolezni srca in ožilja.
Znanstveniki so pri sodelujočih deklicah zato s posebnimi napravami merili srčno-žilne funkcije ter krvni tlak. Polovico sodelujočih so strokovnjaki posedli na udobne stole in so lahko tri ure neprekinjeno gledale televizijo ali se kratkočasile s tablico. Če so morale na stranišče, so jih tja odpeljali z vozičkom.
Ostala dekleta so prav tako tri ure sedela, a so na začetku vsake ure vstala, se sprehodila po prostoru ali so, preden so se ponovno usedla, na sobnem kolesu kolesarila vsaj deset minut.
In zaključki?
Izsledki so bili zastrašujoči in bi morali biti vsem staršem v razmislek. Že po treh urah neprekinjenega sedenja arterije deklet svojih funkciji niso več opravljale tako kot na začetku poizvedbe. »Opaziti je bilo znatno zmanjšanje srčno-žilnih funkcij,« so zapisali strokovnjaki. Te so upadle kar za 33 odstotkov.
Za primerjavo je dr. McManus povedala, da je pri odraslih v enakem času zaznati komaj enoodstotni upad omenjenih funkcij, kar poveča tveganje za srčno-žilne bolezni za več kot 10 odstotkov.
Na srečo so se funkcije arterij deklet po poskusu, ko so se deklice začele gibati normalo, povrnile v začetno stanje. Prav tako zmanjšanje delovanja ožilja ni bilo zaznati pri dekletih, ki so epizode sedenja prekinjale s sprehodi ali z vožnjo sobnega kolesa.
Obvezno gibanje
»Kljub temu da so se funkcije ožilja pri dekletih po enodnevnem poskusu vrnile v prvotno stanje, pa še ne poznamo vseh učinkov pretiranega neprekinjenega sedenja, ki se ponavlja iz dneva v dan,« je za konec opozorila znanstvenica.
Prav zato strokovnjaki vsem mladim svetujejo, naj ure sedenja prekinjajo z gibanjem. Že kratek sprehod po prostori bo pomagal. »Dekleta, ki so sodelovala z nami, se z gibanjem niso naprezala, a so vseeno ohranila optimalno delovanje ožilja,« je povedala dr. McManus in pri tem apelirala tudi na starše, vzgojitelje ter učitelje, ki bi se morali zavedati posledic pretiranega sedenja pri otrocih in odraslih, spodbujati mlade k gibanju in predvsem biti dober zgled.
