V jesenskih dneh, ko je dnevne svetlobe vedno manj, se marsikomu zdi, da cele dneve preživlja pred računalniškim zaslonom. Pisarniške ure se zdijo še daljše, za delovno mizo pa sedimo sključeni in napeti. A tudi v takšnem neprijaznem letnem času lahko naredimo kaj za svoje telo – v pisarni.
Buljenje v zaslon
Če naš monitor stoji neposredno na pisalni mizi, ga je morda treba malce dvigniti. Zgornji rob zaslona bi namreč moral biti nekje v višini oči, pri čemer naj bi bil pogled spuščen za deset stopinj: če gledamo na zaslon nižje ali višje, se bo naše telo temu prilagodilo tako, da bo premaknilo glavo. Če računalniški monitor stoji prenizko, se nam glava povesi, kar povzroča bolečine v vratu in hrbtenici, če je postavljen previsoko, pa imamo lahko težave s suhimi očmi.
Nepravilna drža je nekaj, o čemer bi moral razmisliti vsakdo, ki večino delovnega časa preživi za računalnikom. Večino ljudi zaslon preprosto potegne vase, zaradi česar stegujemo vrat proti njemu. To neravnovesje pa povzroča pritisk na vrat in hrbtenico. Kiropraktiki svetujejo, da čeljust potisnemo bolj nazaj, kakor da bi hoteli povečati podbradek, s čimer bosta vrat in hrbtenica bolj poravnana.
Dvignimo se!
Sodobno delovno mesto je zgrajeno okoli koncepta sedenja, a ljudje smo se skozi evolucijo izpopolnili v vzravnani drži in hoji. V zadnjem času se v razvitem svetu, kjer dajo kaj na dobro počutje delavca v pisarni, pojavljajo delovne mize, za katerimi je mogoče sedeti ali stati. In kakor je ugotovila skupna raziskava Univerze v Minnesoti in klinike Mayo, so se uporabniki tovrstnih delovnih miz, ki so vsaj četrtino delovnega časa preživeli stoje, na splošno počutili bolje ter bili manj utrujeni in lačni.
A zakaj bi stali, če lahko hodimo? Na drugi strani Atlantika so šli že tako daleč, da imajo v nekaterih pisarnah celo tekalne steze, opremljene z mizico in računalnikom, da lahko uslužbenci delajo in hkrati hodijo, pri čemer na uro pokurijo kakih sto kalorij več, kakor če bi samo sedeli, ugotavlja študija ameriškega nacionalnega inštituta za zdravje. »Najpomembneje je, da lahko delamo v različnih položajih,« pravi Emily Couey iz spletne trgovine z vstopnicami za dogodke Eventbrite, kjer imajo zaposleni poleg tradicionalnih delovnih miz na voljo tudi take, za katerimi lahko stojijo ali hodijo.
Pomen odmora
Učinkovit delavec mora najti čas tudi za kratko sprostitev, pa naj gre le za hitro prebiranje novic na računalniku ali prelet čez facebook na mobilniku. Italijanski inovator Francesco Cirillo je že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja razvil tehniko, ki spodbuja prav delo v intervalih. Po njegovi tehniki pomodoro (poimenoval jo je po kuhinjski urici v obliki paradižnika – od tod ime pomodoro) bi uslužbenec intenzivno delal 25 minut, nato pet minut počival. Na ta način naj bi se veliko bolje osredotočil na delo, saj ve, da ga po njem (ali po učenju) čaka nagrada v obliki počitka. In čeprav obstajajo spletne in mobilne aplikacije, ki nam odštevajo čas, Cirillo vztraja, da je najbolje uporabljati prav mehansko urico, saj jo je treba vsakokrat na novo nastaviti, s čimer pokažemo svojo odločenost.