Ste tudi vi žrtev prehitrega življenjskega tempa? Strokovnjaki, ki opažajo vse pogostejšo izgubo spomina predvsem med mlado in delovno populacijo, so pojavu že nadeli ustrezno oznako: sindrom prehitrega življenjskega sloga.
T. i. busy lifestyle syndrome (BLS) je posledica pomanjkanja časa, prezaposlenosti in preobilice informacij, ki nas bombardirajo z radia, televizije, pametnih telefonov in računalnikov, se strinjajo tako raziskovalci iz Glasgowa kot tudi daljne Avstralije: naša osredotočenost je čedalje slabša, mnogokrat je motena pozornost, skladiščenje spomina pa je za nas vse večji izziv. Seveda, farmacevtska podjetja že pripravljajo nov naskok na lačno tržišče, in sicer s tabletami in drugimi pripravki za preprečevanje izgube spomina ali kar izboljšanje tega, čeprav je jasno, da bi v veliki večini primerov zadostovala le pošten oddih in umiritev življenjskega sloga.
Ste vedeli, da se nam spomin izneveri tudi do tridesetkrat na dan? Takšno je menda povprečje pri zdravem človeku, ki se velikokrat zmedeno spozabi. Se pogosto sprašujete, kam ste pospravili ključe? Pozabite, kaj ste še hip prej hoteli vprašati bližnjega? Brezupno iščete parkirani avtomobil? Se ne spomnite imena osebe, ki ste jo spoznali nedavno? Takšne in podobne zagate tako niso skrb vzbujajoče, mirijo strokovnjaki, naš kratkoročni spomin pač ni vedno zanesljiv in ga lahko zamoti že vsaka malenkost, in če doživljamo stresno obdobje, morda žalujemo ali pa smo nespečni, je takšna pozabljivost razumljiva. Ne pozabimo niti, da naši možgani radi pometajo z dogodki, ki niso ključnega pomena, in delajo prostor za pomembnejše ter dolgoročne zadeve.
Pomoč Če si oddiha in umika od vsakodnevnega norenja ne morete privoščiti, lahko izgube spomina in zadrege poskušate preprečiti z nekaj preprostimi vajami in triki. Denimo, nekateri priporočajo pomnjenje po slušnih in vidnih zaznavah, na primer: avtomobilske ključe odložite na izbrano mesto ob vhodnih vratih doma in si na glas večkrat ponovite, kam ste jih spravili, prostorček pa si potem še dobro oglejte in ga z možgani fotografirajte. Ko boste prihodnjič iskali ključe, si boste v spomin z lahkoto priklicali izrečene besede in podobo spravljenih ključev! Zahtevnejše podatke, kot je telefonska številka, si lahko zapomnite po delih, denimo, po tri in tri številke, sklope pa si nato še fotografsko vtisnite v spomin. Zadnja, nedvomno najzanesljivejša in najpreprostejša tehnika pa je – zapisovanje. Velikokrat se namreč izkaže, da smo si že z zapisovanjem zapomnili vse pomembne podatke, in ko te potrebujemo, jih izbrskamo iz spomina! |
Težava pa nastopi, ko takšna pozabljivost začne jemati davek pri našem vsakdanjiku. Denimo, ko naročimo skodelico kave, čeprav jo že srkamo. Ko pozabimo ime lastnega otroka, po drugi strani se pa zelo dobro spominjamo lastnega otroštva. Ko nenadoma spoznamo, da ne zmoremo opraviti najpreprostejše dejavnosti, kot je zlaganje umazane posode v pomivalni stroj. Če si sredi vročega poletnega dne ogrnemo zimski plašč. Ko ne prepoznamo dobrega prijatelja ali sorodnika. Če čajnik vztrajno odlagamo pod posteljo in če ne vemo, kdaj je noč in kdaj dan. Pa če se izgubimo sredi domačega kraja.
Strašljivi simptomi, ki lahko, pozor, napovedujejo tudi zgodnji začetek alzheimerjeve bolezni, ki je že napadla hipokampus, predel možganov, ki je odgovoren za kratkoročni spomin. Prav zato strokovnjaki opozarjajo, da začetnih znakov morebitnih težav nikakor ne gre zanemarjati, a seveda, nikakršna panika ni potrebna. V kar devetdeset odstotkih primerov zdravniki s pregledom zavrnejo možnost demence in izrečejo opozorilo, ki bi ga moralo upoštevati vse več mladih in prezaposlenih: ustavite konje.