Odmori za malico se vedno bolj krajšajo, v nekaterih delih sodobnega delovnega sveta pa celo izginjajo. Podjetja znižujejo število zaposlenih, od katerih zahtevajo vedno več dela. Marsikdo malice ne dojema več kot odmora, ampak kot še eno nalogo, ki jo mora stlačiti v že tako prenatrpan delovnik.
In v ZDA je to še toliko bolj izrazito. Če si je po ugotovitvah raziskave inštituta Gallup leta 1990 še več kot polovica ameriških zaposlenih vzela najmanj pol ure za kosilo, se jih zdaj na malico zunaj delovnega mesta odpravi le še tretjina.
V pisarni ali restavraciji?
Toda ali je hitra malica za delovno mizo boljša za produktivnost v primerjavi z bolj sproščenim obedom v lokalu? Kot pravi najnovejša študija, objavljena v strokovni reviji PLOS ONE, tisti, ki na hitro pomalicajo kar za svojo mizo, resnično naredijo več. Ker je to manjša raziskava, so te ugotovitve morda vprašljive, a pokazalo se je, da so bili tisti uslužbenci, ki so jedli skupaj v restavraciji, po kosilu manj osredotočeni na svoje delo. Po kosilu s kolegi so si slabše zapomnili stvari, spregledali več napak in slabše prepoznavali čustva na obrazih sodelavcev.
So bili za padec koncentracije krivi družba, okolje in postrežba v restavraciji ali daljši čas, ki so ga imeli na voljo za malico (ena ura proti 20 minutam)? Kar koli je že bilo vzrok, tisti, ki so jedli v družbi v restavraciji, so se na delovno mesto vrnili bolj sproščeni, kar je verjetno vplivalo na njihove kognitivne sposobnosti. Po drugi strani pa obed s kolegi dobrodejno vpliva na odnose med sodelavci in krepi skupinsko delo, kar je lahko pomembno pri nekaterih delovnih procesih.
| Tudi direktorji malicajo v pisarni Tudi poslovna kosila, na katerih so veliki šefi sprejemali velike odločitve, so ogrožena. Po nedavni raziskavi spletnega portala CareerBuilder.com si direktorji kosilo dvakrat pogosteje prinesejo v pisarno, kot se odpravijo v restavracijo. |
Kosila nikar ne preskakujmo
Toda druge raziskave so pokazale, da lahko že menjava okolice spodbudi jasnejše razmišljanje. »Kdor si nikoli ne vzame odmora pri delu, ki zahteva veliko natančnosti, je na koncu lahko celo manj ustvarjalen,« opozarja Kimberly Elsbach, profesorica menedžmenta na kalifornijski univerzi Davis, ki se ukvarja s psihologijo delovnega okolja. »Če preskočite kosilo, da bi nadaljevali zahtevno intelektualno delo, si verjetno ne delate usluge.«
Morda je treba na novo premisliti, kako izkoristiti odmor za malico, da bi čim bolje izkoristili preostanek delovnega dneva. Avtorji zadnje raziskave pravijo, da kosilo zunaj pisarne v določenih službah ni problem. Ta lahko nastane le v primeru, kadar gre za službo, ki od delavca zahteva veliko samonadzora in pozornosti, denimo pri laboratorijskih tehnikih ali računovodjah. A če vaša služba zahteva več ustvarjalnosti ali družabnosti, je krajši oddih od delovnega okolja koristen.
Kosila v nobenem primeru ne bi smeli izpustiti, saj tako škodimo svojemu zdravju. Če je izpuščanje kosila v službi nepisano pravilo, poskusimo prepričati kolege, naj gredo kaj pojest z nami. Dr. Janet Scarborough Civitelli, delovna psihologinja s spletnega portala VocationVillage.com, pravi: »Če imate slabo vest, ker greste na kosilo, vaši sodelavci pa malicajo kar v pisarni, povabite kolega na kosilo in poskusite razbiti slabo razvado. Tudi najbolj zagrizeni deloholiki se bodo strinjali, da lahko nekatere probleme rešujete tudi med malico, kar je neprimerno bolje, kot da nepretrgoma ždite v pisarni.«
