Da je kajenje izjemno slabo in nevarno početje, vemo že dolgo: povzroča raka in težave s srcem, njegove posledice so vidne na koži. Nova študija je zdaj razkrila še, da lahko poškoduje tudi – možgane.
Testi, opravljeni na 8800 ljudeh, starejših od 50 let, so pokazali, da kajenje škoduje spominu, slabo vpliva na učenje in bralne sposobnosti, zaradi česar so kadilci bolj dovzetni za razvoj demence. Znanstveniki z londonskega Kings Collegea so ugotovili še, da na možgane slabo vplivata tudi visok krvi pritisk in prevelika teža, a ne v tolikšnem obsegu kot cigarete. Znanstveniki svarijo, da bi se morali prav vsi zavedati, da lahko življenjski slog škoduje umu pa tudi telesu.
Slab spomin povezan tudi z debelostjo
Angleška longitudinalna študija o staranju je pri prostovoljcih merila pomnjenje, načrtovanje in splošne umske sposobnosti, skupino so testirali trikrat, ob začetku študije, po štirih letih in še po osmih: ugotovili so, da je kajenje že po štirih letih zmanjšalo vse troje. S slabšim spominom in splošno umsko sposobnostjo sta bila po osmih letih povezana tudi visok krvni pritisk in večje tveganje za kap. S slabim spominom so znanstveniki povezali tudi debelost. Odkritja kažejo, da bi se morala bodoče raziskave osredotočiti na kombinacijo faktorjev tveganja in ne na posamične primere upada mentalnih sposobnosti, menijo raziskovalci.
Dr. Alex Dregan pravi: »Kognitivni upad sovpada s staranjem, pri številnih ljudeh vpliva na vsakodnevno delovanje in počutje. Nekateri starejši lahko postanejo pozabljivi, si težko zapomnijo običajne besede ali imajo težave z organiziranjem opravkov. Poznamo več dejavnikov tveganja, ki jih lahko povežemo s kognitivnim upadanjem, prav na vse pa lahko vplivamo, da stanje spremenimo, ublažimo. To je dragoceno znanje za prihodnost, za preventivo in zdravljenje.«
Jasno je kaj upočasni staranje
Rezultati kažejo, da visok krvni pritisk polagoma dolgoročno vpliva na možgane, pravi dr. Dregan: »S tem bi lahko razložili, zakaj kratkoročno merjenje vpliva zdravil za nižanje pritiska na intelektualni upad ni pokazalo koristi. Naša raziskava je pokazala, da je najboljši pristop k preprečevanju zgodnjega staranja možganov tisti, ki priznava več vzrokov kognitivnega propadanja.« Slednje se sčasoma lahko razvije v demenco, poznavanje dejavnikov, ki so povezani s slabšanjem možganskih sposobnosti, pa je ključ do preventive. Po zdajšnji statistiki bo kar en človek od treh, starejših od 65 let, zbolel za demenco. Tveganje bi lahko prav vsi precej zmanjšali: z uravnoteženo prehrano, vzdrževanjem primerne telesne teže, rednim gibanjem in nekajenjem.
