Svetovni klub kronično utrujenih ljudi ima vsako leto več članov. Evropejci smo v zadnjih 30 letih izgubili skoraj dve uri spanja. Na začetku 80. let smo v povprečju spali skoraj osem ur na noč, zadnje raziskave, ki so jih objavili ob svetovnem dnevu spanja, pa kažejo, da zdaj spimo nekaj manj kot šest ur in pol.
Tudi mladi spijo manj
Delež ljudi, ki imajo zaradi pomanjkanja spanja zdravstvene težave, je iz leta v leto večji. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima motnje spanja dobra tretjina ljudi, v visoko razvitih državah pa je ta delež še višji. K temu precej prispeva sodobni način življenja in dela, ko smo tako rekoč nenehno dosegljivi (mobilni telefoni, računalniki, tablice ipd.) in tudi dojemljivi za sprejemanje informacij.
To še posebno velja za odraščajoče in mlade ljudi, ki si skorajda ne znajo več predstavljati življenja brez mobilnega telefona in računalnika. Mladostniki v zahodnoevropskih državah so pred 30 leti spali v povprečju devet ur in pol, danes pa komaj sedem ur in 45 minut, kažejo raziskave.
Človek običajno zaspi deset do 15 minut zatem, ko je ugasnil luč. Telo se umiri in utonemo v spanec, v katerem se približno v uri in pol menjava pet obdobij spanja, ki tvorijo en cikel. Po mirnem obdobju spanja sledijo še dremež, lahno, globoko in najgloblje spanje. Praviloma se ponovi od tri do pet ciklov, proti jutru pa običajno le dremljemo oziroma lahno spimo.
Neprespani in debeli
Če se težave s spanjem ponavljajo in vlečejo iz dneva v dan, to vpliva na zdravje. Pri ljudeh, ki so ves teden spali slabo in premalo, se aktivira več kot 700 genov, povezanih s presnovo in stresom, so ugotovili britanski raziskovalci. Pomanjkanje spanja aktivira hormon grelin, ki spodbuja apetit, zato kronično pomanjkanje spanca precej vpliva na čezmerno telesno težo.
Medtem ko hormon grelin spodbuja tek, hormon leptin telesu sporoča, koliko maščobne rezerve naj uskladišči. Ko so vrednosti leptina nizke, postanemo lačni, pri povišanih vrednostih pa se poveča poraba energije. Meritve nočnih ravni teh hormonov pri nespečnežih so pokazale, da je raven grelina enaka kot pri ljudeh, ki dobro in dovolj spijo, vrednost leptina pa je bila skoraj za tretjino nižja. Če bi tako ostalo, nespečneži ne bi imeli apetita in bi tudi shujšali, vendar se čez dan pri njih raven grelina močno poveča, vrednosti leptina pa se znižajo, kar spodbuja tek.
Spanec in otroci
Otroci, star od šest do 12 let, potrebujejo najmanj deset ur spanja, mladostniki pa približno devet. V otroški spalnici ni prostora za televizor, računalnik in mobilni telefon. Prav tako je treba otrokom omejiti gledanje televizije in uporabo računalnika pred spanjem ter poskrbeti, da so čez dan dovolj telesno aktivni.