Res je, da je za več rojenih dvojčkov v zadnjih desetletjih zaslužna tudi umetna oploditev, vendar študije kažejo, da na spočetje dvojčkov vplivajo leta matere, njena višina in telesna masa, hormonske terapije in genetika. Tu je še nekaj dejstev o dvojčkih.
Lahko jih je več
Tako imenovana večplodna nosečnost se še zdaleč ne konča pri dvojini. Res je, da so najpogosteje rojeni dvojčki, znani pa so primeri živorojenih osmerčkov. Največje število preživelih večrojencev so sedmerčki, ki so rodili leta 1998 v Teksasu kot osmerčki, vendar najmanjši ni preživel. Šesterčki so prvič preživeli leta 1974 v Južnoafriški republiki. Splošno gledano se na 89 porodov rodi en par dvojčkov, na 8000 porodov na svet prijokajo trojčki in četverčki na 70.000 rojstev.
Kot odsev v ogledalu
Enojajčni dvojčki so si neločljivo podobni le na prvi pogled. Njihovi prstni odtisi so različni, tudi odtisi zob niso povsem enaki. Največkrat so videti kot odsev drug drugega v ogledalu.
Več je dečkov
Na svetu je več dvojčkov kot dvojčic, ko gre za trojčke, pa se to razmerje spremeni v prid deklic.
Jezik dvojčkov
Domneva se, da približno 40 odstotkov dvojčkov oblikuje svoj jezik, ki je razumljiv samo njim. Običajno se razvije v drugem letu starosti, ko eden od dvojčkov posnema še nezrelo govorico drugega. Res je, da govorita nepravilno, a se povsem razumeta.
Tekmovalnost se začne že v trebuhu
Sodobna tehnologija omogoča snemanje dvojčkov že v materinem trebuhu in pokazala se je, da se zabavajo in tudi tekmujejo že pred rojstvom.
Največ je črnih
Med rasami obstaja razlika v pogostosti rojstva dvojčkov. Pri beli se par rodi na 90 porodov, pri azijski rasi trije pari na 1000 rojstev in pri črni rasi od 30 do 40 parov na 1000 rojstev.
Mame dvojčkov so bolj zdrave
Nove študije dokazujejo, da matere, ki so po naravni poti rodile dvojčke, živijo dlje od drugih mater, saj so telesno močnejše, bolj zdrave in vzdržljivejše.
