Otrok, ki je izključno dojen, v prvih šestih mesecih potrebuje le materino mleko in ničesar drugega. Vodilna slovenska specialistka za dojenje prim. dr. Zlata Felc je v knjigi O dojenju (Celjska Mohorjeva družba, 2008) zapisala, da so v materinem mleku tudi številne koristne snovi, najpomembnejša so protitelesa, ki otroka varujejo pred okužbami. »Pri dojenih otrocih se zmanjša možnost alergičnih reakcij, celiakije, ulceroznega kolitisa in otroških limfomov. Dojenje pri otroku zmanjšuje tveganje za bolezni dihal in prebavil v otroštvu in ima tudi dolgoročne učinke na zdravje posameznika. Tako zmanjšuje tveganje za debelost v kasnejšem življenju in zmanjšuje možnost nastanka srčno-žilnih in sladkorne bolezni.« Po petem ali šestem mesecu začnemo potrpežljivo in počasi uvajati majhne količine druge hrane, saj energijska vrednost mleka ni več dovolj za otrokov razvoj, pri tem pa se držimo navodil in nasvetov pediatra, sploh če ima kdo v družini alergijo na hrano.
Ne pozabimo, da za dojenčke in malčke niso primerni gobe, oreščki in semena, ostre začimbe, hitra hrana, mastne in preslane jedi, živila z veliko aditivi in barvil, sladke gazirane pijače, surova jajca, školjke, ocvrte jedi, umetna sladila, jušni koncentrati, kofein, med in kravje mleko (do enega leta). Strokovnjaki poudarjajo, da morajo otroci zlasti po četrtem letu vsak dan dobiti predvsem primerne količine izdelkov iz žit (vsaj polovica naj bo polnozrnatih), raznovrstne zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov, sadja in z beljakovinami bogate hrane (manj mastno meso, ribe, jajca, stročnice). Pri pripravi uporabljamo koruzno, oljčno in sončnično olje (skrbi za pravilno delovanje živčevja), za žejo pa jih naučimo poseči po navadni vodi. Hrano, ki mora biti najboljše kakovosti, najprej ponudimo v obliki kašic (polletni otrok se že lahko nauči hranjenja po žlički), čez čas pa mu kruh, sadje, zelenjavo in meso lahko narežemo na koščke. Pri 10 mesecih, ko prehajamo na t. i. prilagojeno družinsko hrano, zna že sam uporabljati žličko, najraje pa si hrano v usta nosi z roko. Prav hranjenje s prsti, kot bomo videli v nadaljevanju, naj bi bilo za otroke bolj zdravo. Ali res?
S prsti ali z žlico?
Skupina znanstvenikov pod vodstvom psihologinje dr. Ellen Townsend z univerze v Nottinghamu je nedavno končala raziskavo o vplivu načina hranjenja otrok na debelost. Ugotovili so, da so tisti otroci, ki jim starši ponudijo različno na koščke narezano hrano in jim pustijo, da sami izberejo, kaj bodo s prsti nesli v usta, manj nagnjeni k debelosti kot otroci, ki jih hranijo s pretlačenimi oziroma mehkimi jedmi po žlički. Tako sami poskrbijo za bolj zdravo prehranjevanje, pravijo raziskovalci. Townsendova meni, da so otroci, ki sami nadzorujejo, kaj in tudi koliko bodo pojedli, na dobri poti, da se izognejo debelosti. V skupini, ki so jo proučevali, so bili otroci, stari od 20 mesecev do šest let; 92 malčkov je jedlo v glavnem na koščke narezano hrano (npr. sadje, kruh), 63 pa je bilo hranjenih po žlički. Izkazalo se je, da imajo tisti iz prve skupine (torej tisti, ki so jedli sami) manj težav s težo in najraje ogljikove hidrate, otrokom iz druge skupine pa so bile bolj pri srcu sladke jedi. Znanstveniki tako menijo, da se tisti, ki se samostojno odločajo, kaj od ponujenega bodo pojedli, naučijo odmerjati vnos hrane, kar vodi v nižji indeks telesne mase, in dajati prednost zdravim jedem.
Na omenjeno raziskavo se je med drugimi odzval prof. dr. Patrick Tounian, pediater nutricionist iz pariške bolnišnice Armand-Trousseau, ki pravi, da način hranjenja ne vpliva na otrokovo težo. Debelost je gensko pogojena, apetit in s tem težo nadzorujejo možgani oziroma hipotalamus. »V 70 odstotkih primerov je eden od staršev pretežkega otroka tudi sam debel.« Tounian nad raziskavo ni navdušen še zato, ker skupini nista bili izbrani po istih merilih, v prvi je, recimo, več deklic, v drugi pa dečkov, poleg tega so zelo različne starosti. Upoštevati bi bilo treba, da tri četrtine okroglih triletnikov pozneje shujša. Strokovnjak trdi, da se je treba pri hranjenju otrok držati osnov nuticionistike in načela, da za zdrav razvoj potrebujejo predvsem svoji starosti primerne količine kalcija, mesa, rib in sadja ter zelenjave, način hranjenja pa ni pomemben.
Sproščeno in brez siljenja
Otroku moramo predvsem priskrbeti najboljše iz omenjenih nepogrešljivih skupin živil (izdelki iz žit, zelenjava, mleko in mlečni izdelki, sadje, meso, ribe), izogibati pa se moramo tisti hrani, ki dokazano škodi zdravju. Otroka nikoli ne silimo z novimi okusi, prav tako ne s količino. Način »Ena žlička za mamo, ena za dedka, ena za …« je preživet in malčku prav nič ne koristi. Po šestem mesecu otrok že pokaže, da ni več lačen – hrano izpljune, se obrača stran, jo vrže na tla. Že dojenček torej ve, kdaj je sit, zato ne skrbite, da bo ob polni mizi raznovrstne hrane pojedel premalo. Po
6.
mesecu dojenček ve, kdaj je sit, in to tudi jasno pokaže.
