Res je, da je zmernost ključ do zdravja, a prav, ko gre za sol in sladkor, se pri še tako discipliniranih ter vestnih velikokrat zalomi. »Čeprav oboje telo potrebuje (sladkor možgani za energijo, sol med drugim mišice za dobro delovanje), tako sol kot sladkor povzročata številne kronične bolezni,« opozarja Niket Sonpal, gostujoči profesor s Touro kolidža v New Yorku. Katera bela snov pa je zdravju škodljivejša in zakaj?
Sladkor
Ne gre v tolikšni meri za sladkor, ki se v naravnih oblikah pojavlja, denimo, v sadju. Tisti, ki v znatni meri ogroža zdravje, je rafinirani in živilom dodani sladkor. »Mleko, sadje in stoodstotni sadni sokovi vsebujejo naravne sladkorje ter kalorije, vendar telesu prav tako dovajajo hranljive snovi, kot so beljakovine, vlaknine, vitamini, minerali in polfenoli. Z njimi naj bi sladkorja zaužili za skupno 20 odstotkov dnevnega kaloričnega vnosa,« meni prehranska strokovnjakinja iz Teksasa Kaleigh McMordie.
Na drugi strani so sladke pijače in sladkani čaji, ki telesu zagotavljajo sladkor in prazne kalorije. Enako velja za sladke prigrizke, ki nimajo nikakršne prehranske vrednosti (kot so vlakna, beljakovine, vitamini in minerali). Nobenega dvoma torej ni, da pretiravanje z njimi vodi v debelost in pomanjkanje pomembnih hranil v telesu.
Vsi dodani sladkorji, ne glede na to, kako so označeni – beli sladkor, maltoza, dekstroza, fruktoza, ječmenov slad, rjavi trsni sladkor, invertirani sladkor, koruzni sirup, imajo na organizem enak učinek: zaradi njih krvni sladkor naraste in telo začne proizvajati inzulin. Kadar je to pogosto, nastaja vedno več inzulina in telo postane odporno proti njemu. Ta odpornost pa spodbuja kopičenje maščob v telesu, zlasti na področju trebuha, hkrati pa zaradi nje naraste tveganje za nastanek diabetesa tipa dve, ki povečuje verjetnost za razvoj glavkoma, vodi v težave z delovanjem ledvic in je eden glavnih dejavnikov tveganja za srčno oziroma možgansko kap. Prav tako pretiravanje z rafiniranim sladkorjem kvarno vpliva na presnovo, delovanje jeter, vodi v vnetne procese in številne kronične bolezni.
»Določene molekule sladkorja lahko predelujejo le jetra,« je povedala diabetologinja Rachel Head. »Kadar so jetra z njimi preobremenjena, se v telesu sproži metabolična verižna reakcija. Več študij je dokazalo, da ta reakcija poveča tveganje za povišane ravni holesterola, za visok krvni tlak, za zamaščena jetra, presnovne težave in srčne bolezni.«
Sol
Človeško telo potrebuje sol, saj mu omogoča normalno delovanje. Sol je v krvni plazmi in v vseh celicah. Pomaga pri prenosu hranljivih snovi, uravnava krvni pretok, zagotavlja pravilno delovanje mišic in igra pomembno vlogo v srčno-žilnem sistemu. Res je, da malo, a povsem brez nje ne gre. Pretiravanje s soljo pa vodi v številne zdravstvene težave. Povezano je s pojavom osteoporoze, ledvičnih kamnov, sladkorne bolezni tipa dve, debelosti ter v najslabšem primeru raka na želodcu.
Povprečen človek naj bi na dan zaužil 1,4 grama soli in ne bi smel preseči količine petih gramov oziroma 2,3 miligrama natrija, kar je razmeroma majhna količina.
Večina posameznikov dnevno zaužije 3,4 miligrama natrija. Dolga leta je veljalo, da natrij spodbuja zadrževanje tekočin v telesu in s tem vpliva na krvne žile ter povzroča visok krvni tlak, ki poveča tveganje za srčno in možgansko kap, težave z ledvicami in tudi z vidom.
Zdravim osebam sol v zmernih količinah ne bo škodovala. Del populacije pa je za njene učinke dovzetnejši. Na prvem mestu so posamezniki, starejši od 50, let in tisti, ki že imajo visok krvni tlak.
»Sama težava ne tiči v soli, temveč v tem, da večina zaužite prihaja iz predelane hrane in hrane v restavracijah. V teh živilih je običajno ogromno maščob in kalorij ter manj hranil kot v domačih jedeh,« meni McMordiejeva. To lahko vodi v debelost in s tem tudi v visok krvni tlak.
Kaj je torej slabše?
Nič ni nevarno, če z ničimer ne pretiravamo, res pa je, da je živilom dodani sladkor zdravju škodljivejši od soli, saj ima več negativnih učinkov. Konec koncev sol telo potrebuje, rafiniranega sladkorja pa ne. Prav tako je leta 2014 objavljena študija v publikaciji Diabetology & Metabolic Syndrome dokazala, da sladkor še okrepi negativne učinke soli. Inzulin ledvicam zapove, naj zadržujejo natrij, in več kot telo proizvede inzulina, več vode in natrija zadržujejo ledvice, s tem pa naraste krvni tlak.
Da bi imeli nadzor nad zaužitim sladkorjem in soljo, preverjajte sestavine nakupljenih živil in tudi sladkor uživajte v naravnih oblikah: cela žita, mleko in mlečni izdelki, sadje, svetuje McMordiejeva in dodaja, da se v kar največji meri izogibajte industrijsko predelani hrani in živilom z rafiniranim sladkorjem.
