Kaj je recept za vitkost?

Znanstvenoraziskovalna srenja se je že večkrat lotila vprašanja vzdrževanja vitke linije med večno vitkimi srečneži. In tu ne govorimo o vedno sijočih in izklesanih zvezdnicah in manekenkah, ampak o tistih povsem navadnih smrtnikih iz sosednjega bloka ali ulice. Kaj je njihov recept za lepo postavo? To so z množičnimi in večletnimi raziskavami želeli ugotoviti strokovnjaki in prišli do naslednjih spoznanj …

Vitki ljudje niso na dietah

Pravilo, ki se v tej dobi zdi kot oksimoron, je v resnici najbolj naraven vzorec prehranjevalnih navad. Dieta in hujšanje kakopak spadata v tisto drugo, nenaravno, da ne rečemo izredno stanje, ki že po naravi izraža le začasnost, četudi v večnem nizu neuspelih poskusov. Prezapleteno? Mogoče res. Stvar je vendar zelo preprosta. Statistika pravi, da so najdebelejši tisti, ki redno stavijo na diete, najvitkejši pa tisti, ki so jim te španska vas. Zakaj je tako? Preprosto – telo na dieti je v svojevrstnem stresu, zato na vse pretege varčuje z energijo, presnovni procesi se upočasnijo, mišična masa se topi še hitreje kot salo, s tem pa tudi glavni porabnik zaužitih kalorij. Telo, ki zazna premajhen vnos energije, se nekako postavi v pozicijo praznega teka, če ga izdatno ne priganjamo k pospešenemu delovanju. In še nekaj – organizem na dieti je v stalni pripravljenosti za nastop nedietnega obdobja, ko si bo z dvakratno vnemo prizadeval za obnovitev maščobnih zalog in torej ponovni in še hitrejši dvig naše teže na staro raven. Za vsak primer seveda, če se prismuknjena glava spet odloči, da ga postavi na dieto!

Vitki ljudje ne kupujejo izdelkov z oznako brez maščob

Mnogo ljudem je, ne glede na to, ali trenutno hujšajo ali ne, v navadi kupovanje izdelkov, ki že na daleč kričijo, kako zdravi in nedolžni da so, ker ne vsebujejo maščob. To je precej bolj sumljivo, kot bi si marsikdo utegnil priznati. Nekatera živila že po osnovnih značilnostih maščob skoraj ne vsebujejo in je torej svojevrsten potrošniški nateg, da proizvajalci na embalažo nalepijo vpijočo oznako o nevsebnosti maščob v izdelku, če to vendar ni njihova zasluga. Tak primer so gumijasti bomboni, podobna zvijača je tudi stoodstotno rastlinsko olje brez holesterola. In če se vrnemo k naravno mastnim izdelkom: tisti od njih, ki so umetno obrani maščob, so zelo pogosto v presežku sladkorja. To so dokazali na seriji sadnih jogurtov, pudingov in žitnih kosmičev. Bolj kot so se na embalažah izdelki hvalili z nizko in le 0,001-odstotno vsebnostjo maščob, bolj so jih v povprečju odlikovali kupi skritega sladkorja v njihovi sestavi. In ti so po mnenju marsikaterega strokovnjaka precej večje zlo za našo postavo kot maščobe.

Vitki ljudje imajo vedno kaj pri roki za prvo silo

Nizozemski raziskovalci so sodelujoče v raziskavi spraševali zelo preproste reči, med drugim to, kaj storijo, če jih v službi kar naenkrat zagrabi lakota. Izkazalo se je, da imajo bolj vitki vedno pri roki prvo pomoč za tovrstne primere – pest mandljev, sadno malico, energijsko tablico, tudi sendvič ali rogljiček. Niti ni tako pomembno, da je obrok zares zdrav ali celo dietičen, ključno je, da ga pripravimo takrat, ko naših dejanj še ne vodi kričeč želodec. V času, ko smo ravno pojedli zajtrk, namreč zlahka odmerimo in si pripravimo razumno velik in bolj zdrav obrok za malico, medtem ko bo med malico na kraju samem (beri: v prvi dišeči pekarni ali samopostrežni kantini) to precej težje izvedljivo, saj bomo, kot bi mignil, na blagajni končali s trojno porcijo najbolj redilnih dobrot.

Vitki ljudje obedujejo za jedilno mizo

Morda se sliši smešno in povsem neutemeljeno, vendar je menda še kako res, da obstaja povezanost med vitkostjo in obedovanjem za mizo. Seveda, miza nima veliko pri tem, pač pa so grški in ameriški raziskovalci ugotovili, da je za našo glavo in zaznavanje občutka lakote oziroma sitosti zelo pomembno, da se obroku primerno posvetimo, da se ob tem dogodku kar se da sprostimo in po možnosti udobno namestimo. In smo za mizo, kajne! Po možnosti v dobri družbi in ob sproščenem klepetu, ki pomagata, da jemo počasneje in zmerneje.

Vitki ljudje hodijo več

No, če že za mizo sedijo, pa večni suhci v povprečju hodijo in se gibajo več kot debeluščki. To je že staro pravilo, manj znano je morda dejstvo, da pod gibanje ne spadajo le plezanje na Triglav, potenje na fitnesu do onemoglosti in kolesarjenje na Vršič. Že hoja po stopnicah namesto uporabe dvigala, sprehod do službe namesto vožnje z avtom, uporaba navadnih stopnic namesto tekočih, igranje z otroki v parku namesto le opazovanja njihove igre … To so majhni koraki, ki pomembno vodijo naše mišljenje do sklepa, da je telo osnovni pripomoček za gibanje ali premagovanje razdalj in smo ga za to skoraj dolžni uporabljati. Pa nikar vedno ne recite, da je vse predaleč!