Tudi v sosednji Hrvaški bijejo bitko proti kajenju: tamkajšnji zdravniki opozarjajo na skrb vzbujajoče podatke, ki kažejo, da kadi vsak tretji odrasli prebivalec. Več kot Hrvati v EU pokadijo le Grki in Bolgari. Naši južni sosedje so izračunali, da tamkajšnji kadilec na mesec pokadi za skoraj 100 evrov cigaret, na leto za dobrih 1000 evrov!
Večina jih začne kaditi do 25. leta starosti, torej še kot mladostniki ali mladi odrasli. »Po podatkih iz raziskave v letu 2011/12 kadi vsak četrti Slovenec, star med 15 in 64 leti, med njimi več moških kot žensk. Spodbudni so zadnji podatki med mladostniki, starimi 11, 13 in 15 let, saj se je med 2010. in 2014. razširjenost kajenja pomembno zmanjšala. Po podatkih iz leta 2014 vsaj enkrat na teden ali pogosteje kadi vsak sedmi 15-letnik, vsak šesti pa je prvič kadil v starosti 13 let ali manj,« pravi Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in opozarja, da te spodbudne spremembe najverjetneje lahko pripišemo predvsem znatnejšim zvišanjem obdavčitve in s tem cen tobačnih izdelkov v zadnjih letih.
Strožji ukrepi?
Kako zmanjšati število kadilcev je eno osrednjih vprašanj današnjega trenutka, veliko je takih, ki potrebo po nikotinu nadomeščajo s t. i. e-cigaretami. V Sloveniji jih je razmeroma malo, prednjačijo v Veliki Britaniji in na Irskem ter v Franciji, nič manj ne zaostajajo na Hrvaškem, kjer so glede tega odprli vprašanje nadzora nad kakovostjo omenjenih e-cigaret. Vendar je to že drugo vprašanje.
Z NIJZ je prišlo opozorilo: »V Sloveniji za znižanje deleža kadilcev in zmanjšanje škodljivih posledic rabe tobaka čim prej potrebujemo strožje ukrepe nadzora nad tobakom. Poleg tistih, ki jih prinaša nova evropska direktiva na tem področju, so med ključnimi ukrepi nadaljnje znatno višanje obdavčitve in cen tobačnih izdelkov, popolna prepoved oglaševanja in razstavljanja tobačnih izdelkov, enotna embalaža, zmanjšanje dostopnosti tobačnih izdelkov mladoletnim, strožje izvajanje zakonodaje in višje kazni za kršitve.«
Ni nepomembno, da so se nekatere države, ne glede na odločitve iz evropske zakonodaje, same odločile za sprejem strožjih ukrepov nadzora nad tobakom. Za tak korak so se odločili na Finskem, Irskem in v Združenem kraljestvu (na Škotskem), kjer so si sami zastavili drzen cilj razširjenosti kajenja v višini pet odstotkov ali manj (trenutno v EU ni države, kjer bi kadilo manj kot 15 odstotkov odraslih) z določenim ciljnim letom (Irska 2015, Škotska 2034, Finska 2040). Škotska ima za cilj ustvariti generacijo mladih ljudi, ki ne želijo kaditi.
Potrebni strožji ukrepi
Ob tem pa je treba vedeti, da je direktiva 2014/40/EU o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov in razveljavitvi direktive 2001/37/ES začela veljati 19. maja 2014. »Države članice EU imamo do 20. maja 2016 čas, da direktivo prenesemo v nacionalno zakonodajo, zato je ministrstvo za zdravje že začelo postopek njenega prenosa. Direktiva med drugim uvaja prepoved značilnih okusov cigaret, kot sta npr. mentol in vanilja, velika slikovna zdravstvena opozorila, strožje ukrepe za preprečevanje ponarejanja in nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, možnost prepovedi prodaje tobačnih izdelkov prek interneta in ureja področje elektronskih cigaret in zeliščnih izdelkov za kajenje. Predlog novega zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki bo poleg ukrepov, ki jih uvaja nova direktiva, vključeval še druge dokazano učinkovite ukrepe, ki jih predlagajo SZO, stroka in nevladne organizacije, bo javnosti predstavljen letošnjo jesen,« pravi Nataša Blažko z ministrstva za zdravje. Jennifer Burch iz mednarodne organizacije SmokeFree Partnership dodaja, da ima »Slovenija ob prenosu direktive v nacionalno zakonodajo dobro priložnost za dodatno zaostritev tobačne politike s sprejetjem ukrepov, kot sta standardizirana embalaža in prepoved prikaza tobačnih izdelkov na prodajnih mestih. Oba ukrepa delujeta z roko v roki pri preprečevanju začetka kajenja pri otrocih in mladostnikih ter predstavljata osnovo za implementacijo okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za nadzor nad tobakom.«
Več kot polovica kadilcev želi prenehati kaditi, kažejo raziskave, saj se zavedajo, da je to koristno za zdravje, in sicer v katerem koli obdobju življenja. Je pa tudi res, da veliko takih, ki si želi prenehati, v prvih nekaj poskusih ni uspešnih. Takim je zato na voljo pomoč pri opuščanju kajenja. Programi opuščanja kajenja potekajo v zdravstvenovzgojnih centrih v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Kadilci, ki želijo opustiti kajenje, se lahko kadar koli obrnejo na najbližji zdravstvenovzgojni center in ne potrebujejo napotitve osebnega zdravnika.
Vsako leto zadnji dan v maju zaznamujemo svetovni dan brez tobaka, letos je bila tudi 10. obletnica okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom. Čeprav je dokument sprejelo 50 od 53 držav članic v regiji, večina držav zavez iz dokumenta še ni implementirala v celoti.
Najraje kadijo Grki
Največji kadilci v EU so Grki, saj tam kadi kar 48 odstotkov prebivalstva. Najmanj kadilcev je na Švedskem, le 11 odstotkov. V Sloveniji kadi vsak četrti odrasli prebivalec, vključno z mladimi pa – kaže statistika – kadi 30 odstotkov prebivalstva. V sosednji Hrvaški je 33 odstotkov kadilcev, v Italiji 21 odstotkov, na Madžarskem 30, v Avstriji pa 26 odstotkov.