ORANŽEVCI

Jutranje ptice osvajajo Slovenijo

Objavljeno 15. maj 2014 17.15 | Posodobljeno 15. maj 2014 15.23 | Piše: Katja Cah

Ob pol osmih zjutraj se zberejo na javni površini, nato pa trideset minut telovadijo.

Izkušeni vojaški zdravnik Nikolaj Grišin med izvajanjem vadbe tisoč gibov, katere idejni oče je on sam. Foto: Ubald Trnkoczy

Sočasno z navdušenimi somišljeniki iz vse države. Pod milim nebom. Na betonu ali sredi trate. V vsakem vremenu. Vsak dan. Ob šepetu ali klepetu in smehu. V hvalevredni projekt društva Šola zdravja je vključenih več kot 1700 ljudi in številka še raste.

Idejni oče in soustanovitelj šest let starega društva, ki dokazuje, da za najpomembnejše korake v življenju ne potrebuješ nujno ogromno denarja, je ruski vojaški zdravnik Nikolaj Grišin, dr. med., nevrolog in manualni terapevt. Že več kot deset let živi v Sloveniji in le predpisovanje zdravil bolnikom mu je tuje. V prvi vrsti se zavzema za preventivne dejavnosti ohranjanja zdravja – predvsem gibanje. Stavi na red in disciplino, saj sta nepogrešljiva za duhovni in telesni napredek.

Podobno vojski, a prijazneje

»Kot izkušeni vojaški zdravnik je hitro videl, da bi bilo treba tudi običajne ljudi bolj razmigati in prezračiti. Že zjutraj in redno vsak dan, kot to počno v vojski, zato se telo na to navadi. Vadba tako postane del tvojega naravnega ciklusa in laže počneš vse drugo,« razloži predsednica in soustanoviteljica društva Zdenka Katkič, ki zase pravi, da je otrok Narodnega doma (športnega društva v Ljubljani, op. a.), v katerem je telovadila kar deset let. V telovadnicah sta jo sicer od nekdaj motila neprijeten vonj po potu in da so treningi povečini organizirani zvečer, zato po veliki aktivnosti teže zaspiš.

Tisoč gibov

Jutranjo telovadbo po zamisli dr. Grišina, imenovano tisoč gibov, so začeli v majhnih skupinah, ki jih vodijo prostovoljci, potem pa so se te razrasle po državi kot gobe po dežju. Danes jih je že okoli sedemdeset. Nič nenavadnega, da se dobra praksa tako hitro širi, saj za priključitev vadbi ne potrebuješ ne kondicijske pripravljenosti ne polne denarnice. Posamezne vadnine ni treba plačevati, medtem ko letna članarina znaša le dvajset evrov. Projekt sofinancira tudi ministrstvo za zdravje.

Proti osamljenosti in depresiji

Med udeleženci prevladujejo upokojenci, čeprav niso glavna ciljna skupina. »Za naše dejavnosti želimo navdušiti tudi mlajše ljudi, ki jim prav tako kronično primanjkuje telesne dejavnosti in pristne komunikacije, saj visijo samo še na mobilnikih. Ne nazadnje gre pri vsem skupaj tudi za pristno druženje,« na še en pomemben vidik pokaže Katkičeva in doda, da jih je pretresla nedavna anketa med njihovimi več kot petsto vaditelji: »Kar sedemdeset odstotkov se jih za našo prostočasno dejavnost ne odloči, da bi vzpostavili bolj zdrav življenjski slog, temveč zaradi druženja, torej socialnega elementa. Sploh v večjih krajih sta depresija in osamljenost resna težava. Lepo je potem spremljati človeka, ko ti pove, da se je po pol leta redne jutranje vadbe v naši organizaciji osebnostno spremenil na bolje, pridobil samozavest ter postal mladostnejši, zadovoljnejši.«

Povsod zasejejo dobro voljo

Spodbudno energijo ne nazadnje prinaša tudi njihova zaščitna barva – oranžna. Po besedah Katkičeve zato, ker je sestavljena iz rumene, prispodobe sonca in pozitivne energije, ter rdeče, ki simbolizira ogenj in energijo: »Pravijo nam oranževci in zares povsod, kamor pridemo, zasejemo dobro voljo!«

Poskusite, ni težko!

Za občutek, kako konkretno poteka njihova vadba, objavljamo tri vaje, namenjene boljšemu ravnotežju in nogam.

Poljubček kolenu

V razkoračeni stoji in z iztegnjenimi koleni se ob izdihu sklonimo h kolenu in v tem položaju naredimo štiri vdihe ter izdihe. Izmenično, enkrat k levemu, drugič k desnemu kolenu. Ponovimo dvakrat.

Čaplja

Stojimo na desni nogi, levo nogo pokrčimo nazaj, jo z levo roko primemo za gleženj in ga potegnemo k telesu. Ob vdihu levo nogo rahlo potisnemo naprej, ob izdihu jo potegnemo nazaj. Vztrajamo 30 sekund. Vajo ponovimo še na levi nogi.

Glavo v travo

Predklon v razkoraku. S sklenjenimi in pokrčenimi rokami se skušamo dotakniti tal. V najnižjem položaju vztrajamo od tri do pet sekund, dodamo poglobitev z zibanjem v predklonu – to naredimo petkrat. Nato se z dlanmi opremo ob tla in iz raznoženja v predklonu sonožno skočimo v pokončen položaj.

Deli s prijatelji